Modne muhe, tudi na računalniškem področju, več ne gredo toliko v promet. Proizvajalci računalnikov ob novicah o poplavah in neurjih niso toliko zgroženi, saj se jim prižiga tista lučka upanja, da bo treba kakšno mrežo na novo vzpostaviti, kak nov računalnik prodati, priskrbeti kablovje, napeljave ter ponuditi storitve.

Po forumih je včasih pisalo: »Samsungov monitor kupite, čeprav utegne biti malo dražji, a se splača.« Danes pa delamo z istimi monitorji in prenosniki in potihem upamo, da ne bo nič »crknilo«, saj se jim je življenjska doba že iztekla. Tudi ko nismo v neozemljeni domači hiši pri mami iz leta 1866, ugašamo tisto stikalce na razdelilniku, da ja ne bi kakšna strela udarila in uničila kaj od opreme, saj vsi potihem poskušamo služiti še od doma. Eni z izdelavo spletnih strani, drugi s prevajanjem, tretji s tržnimi storitvami, četrti s programiranjem ... Pa še manj elektrike bo treba plačati.

Berem novice o nogometaših, ki so zamenjali klube in zdaj tehtajo svoje odločitve, in sama se počutim enako. Lukas Podolski sedi na klopi, namesto da bi preizkušal svoje sposobnosti na igrišču. Kar veliko jih menjava klube, iščejo klub, ki jih bo znal ceniti, dokaj solidno plačal, za katerega bodo lahko kaj dobrega naredili in kjer se bodo počutili v redu ... Pri nas isti kader kroži po istih računalniških podjetjih in vse nekako ostaja znotraj istega lonca. In vidim, da je tako tudi v tujini. V zadnjem času sem delala v kar nekaj podjetjih, pristala sem v podjetju, za katero menim, da mu lahko s svojim znanjem in sposobnostmi pomagam in ki mu bom koristna. Dala bom vse od sebe, pa bomo videli, kaj bo.

Po numerologiji je bilo leto 2007 leto konca (2+7 =9, zadnja arabska številka, zato je bilo lani veliko selitev, končanih zvez, menjav služb) letos pa je leto št. 1 zato je to leto začetkov. Tudi več začetkov v enem samem letu. Torej, spet menjav služb.

Ob dvomih v mojo odločitev iz leta 2007, da sem zapustila uspešno podjetje, sem vseeno vesela, da nisem več na področju, ki mu nemalo preglavic povzročajo o tehniki neizobraženi cariniki, ki ji delajo škodo in ob tem še štrajkajo, ker želijo višje plače. Saj si jih ne zaslužijo! Uvoznikom računalniških komponent in tehničnega blaga so naredili že toliko škode z zavlačevanjem sprostitve blaga, sploh pa z neumestnimi vprašanji o tehnologiji. (Celo ista vprašanja so isti cariniki večkrat pošiljali). V času, ko se je blago »prisilno skladiščilo« v carinskih prostorih, mu je vrednost padala! Koga naj podjetja tožijo za to škodo – državo, carinsko službo?

Toda v vsakem zlu je nekaj dobrega. Ker si ne moremo več privoščiti toliko kot nekoč, nas je veliko shujšalo in smo prav prijetno presenečeni nad odsevom v ogledalu. Nismo več vabljeni na vse dogodke v restavracije, kjer iz vljudnosti še malce pojemo in katerih hrana redi, saj so porcije ogromne. Zdaj kuhamo sami doma. In jemo mamino zelenjavo z vrta ter ugotavljamo, da ima tak okus kot zelenjava iz našega otroštva. Jemo boljšo hrano. Tudi onesnaževanja je manj. Tik pred novim letom in uvedbo evra sem komaj peljala slalom po parkiriščih med bloki mimo smetnjakov, okoli katerih so bile vržene škatle tistih ogromnih televizorjev, omenjenih v uvodu.

Elektronske blagajne »postrezi si sam« se niso izkazale za ekonomičen nakup, ki bo zmanjšal vrste na blagajnah v trgovinah, saj smo ljudje prisiljeni manj kupovati in v obtoku ni več toliko vozičkov, kot je košaric.

Nimamo več polnih omar majic, kap, nahrbtnikov in polic, polnih podarjenega pisarniškega materiala z logotipi najuspešnejših svetovnih podjetij, kot so Intel, Seagate, Gigabyte, Asrock, Hitachi, Creative, Seagate, Adata, Lexmark, Cisco, Sun, IBM in drugi ... Dobri časi, ko so nas podjetja iz tujine snubila, so mimo. Zdaj smo samo še Slovenija s premajhnim trgom za prodajo.

Če ste redno zaposleni in si lahko privoščite odplačevanje kredita za nepremičnino, je najbolje, da se sprostite, pomislite na tiste vidike svojega dela, ki so vam najbolj všeč, ter poskušate spraviti sodelavce v dobro voljo. Če ste v enem od tistih podjetij, za katera sem pred kratkim zgrožena slišala, da si delavci ne upajo ven na malico, ampak pojedo sendvič med delom za računalnikom, in na koncu dneva nihče noče iti prvi domov, tako da vztrajajo do večernih ur, potem poskušajte najti trenutek, ko nadrejenih ni zraven, in poskusite spraviti sodelavce v dobro voljo. Med tistim skrivnim branjem dnevnih novic na novičarskih portalih poglejte še komentarje, ki vas bodo zagotovo spravili v boljšo voljo, saj jih je veliko duhovitih. Še pomnite novico o pilotu, ki je varno izskočil iz letala? Če ne bo šlo drugače, najdite to novico v arhivu in preberite komentarje.

Saj bo še vse v redu. Leto 2008 gre proti koncu. Najbrž ni dobro, da veliko zapravljamo ali sprejemamo odločitve. V prostem času lahko namesto obiska »šoping centrov« zaženemo mulo in si snamemo še kakšno novo nanizanko, ki se pri nas še ne predvaja, lahko si spečemo tista zrna koruze, iz katerih je za 4x več kokic, kot če bi kupovali pokovko v vrečkah. V Bolhi lahko komu, ki mu je odplavilo računalnik, prodamo ali podarimo kakšno delujočo strojno opremo, na kateri se nam nabira prah. Posvetimo se svojim dragim in uživajmo in prihranili bomo denar.

Moj mikro, november 2008 | Tanja Čavlovič