Najprej naj omenim prijateljice in prijatelje, ki so mi s svojimi objavami dali navdih in mi vzbudili zanimanje za določene športe. Hvala bogu, minila je začetna faza »lačen, grem jest« in podobnih objav o osnovnih telesnih funkcijah, tako da so s prihajanjem v stik s še več s starimi prijatelji in znanci tudi objave postale zanimivejše in pestrejše. Najbolj so mi všeč tiste o športnih in drugih dosežkih, raznih interesih ter seveda tiste, ki mi prikažejo nekaj, o čemer še ne vem veliko ali še ne vem nič. In kar nekaj je takih novih športov. No, pa tudi starih, s katerimi sem pozno začela in se jih je treba pošteno naučiti, da ne pride do zlomov pri teh letih.

V Facebooku in YouTubu ne najdemo le izobraževalnih filmov za učenje osnov ter o najboljše podvigih in dosežkih, ampak je še veliko informacij o raznih poligonih, popularnih destinacijah, dostopih, parkiriščih, izhodiščih, možnostih prenočišč, cenah vstopnic, vozovnic in podobnih informacij, saj se vse več ljudi loteva podobnih podvigov in eni so drugim v podporo in v pomoč.

Sploh zdaj v poletno pomladnem času sem imela priložnost brati objave prijateljev in znancev, ki objavljajo slike in prebliske tudi o športih, ki jim trenutno posvečajo svoj prosti čas. Zadnje čase vse bolj prihajajo v veljavo novejši športi, nekateri tudi adrenalinski, celo taki, za katere se najde tudi čas za predvajanje tekem na drugem programu nacionalne televizije, čeprav niso najbolj konvencionalni in klasični, da bi se uvrstili na olimpijado.

Pred nekaj dnevi se mi je zgodilo, da ko sem prišla do žičnice za smučanje na vodi v Poreču, se je tam odvijal celodnevni Wake contest, o katerem ni bilo nikakršnih informacij na njihovi uradni spletni strani, ki sem jo preletela, preden sem se čez vikend odpravila na morje. Med povpraševanjem, zakaj o tem ni bilo informacije na spletni strani, so me napotili neposredno k lastniku in glavnemu organizatorju, s katerim sem spregovorila nekaj besed o trajanju sezone, o tem, da so nočno osvetljavo ukinili ... Dal mi je vedeti, da spletne strani sploh ne posodabljajo tako redno in da če želim pristne informacije, moram spremljati Facebook.

Morda se pri stvareh za zabavo in prosti čas že počasi uveljavlja navada, da osnovna predstavitvena spletna stran služi samo kot neke vrste vizitka in da se pri iskanju informacij te prikažejo med prvimi rezultati. Tam se izve osnove o lokaciji, otvoritvah sezone, dostopu, zemljevidu, zraven je še galerija slik, da obiskovalec približno ve, kaj lahko tam pričakuje. Če pa želite redno posodabljane objave o najnovejših dogodkih ali pa o tekmovanjih, prvenstvih, aktualnih dogodkih, fotografijah iz teh in najnovejših pridobitvah na športnih poligonih ter mnenje tistih, ki so to že izkusili, potem je pa treba najti Facebookovo stran. Sploh pa če želite biti med tistimi izbranci, ki dobivate popuste in določene ugodnosti.

Vsakodnevno življenje nam samo po sebi prinaša izzive, na katere se moramo odzivati in včasih jih vzamemo kot neke vrste pritisk in jih doživljamo stresno. Tudi če se drugim, ki nas opazujejo, zdi, da se razburjamo po nepotrebnem, na naše zdravje vpliva, če položaj doživimo kot neko breme. Če je v naši moči, da hitro najdemo rešitve in se razbremenimo, je to super, včasih pa le potrebujemo umik, polnjenje baterij ter pogled od daleč, preden se lotimo reševanja. Zato so najprimernejši ti pobegi iz realnosti. Mislim, da jih vsi potrebujemo. Če je le možno doseči preusmeritev misli v neke osnovne telesne funkcije, uporabo točno določenih mišic, premagovanje strahov, do katerih nas prisili določen položaj (v katerega smo se morebiti z adrenalinskim športom spravili kar sami), za trenutek odplavamo stran od problemov resničnega življenja in se počutimo živi in kot da bomo preživeli vse, kar nam življenje servira, in vsako poleno, ki nam prileti pod noge. Da pa se ne zlomimo (mislim tudi dobesedno, zlomimo kakšno nogo), so tukaj na voljo Facebook in YouTube in naši prijatelji in znanci, od katerih lahko dobimo informacije, ki nas bodo popeljale do teh naših malih zmag. Toliko prijetnejših, če bo položaj dopuščal, da jih doživimo skupaj z njimi. Objavljajte jih, bodite tudi vi komu navdih!

Moj mikro, oktober 2011 | Tanja Čavlovič