Ob vnosu besedne zveze »spletna trgovina« v iskalnik najdemo tudi nekaj vnaprej pripravljenih spletnih trgovin, ki imajo nekaj malega ponudbe (podatke, kopirane iz drugih spletnih trgovin), nikjer pa ni nikakršnih kontaktnih, podatkov o podjetju, davčne številke ali drugih informacij, ki bi kazale na verodostojno organizacijo. Takšne vire informacij kupci pogosto uporabijo za poizkus izsiljevanje nižje cene pri verodostojnih prodajalcih obstoječih trgovin, ki jih pokličejo po telefonu. Včasih so tudi cene iz kakšne enotedenske akcije, ki se je zgodila pred nekaj meseci, zagotovo pa tega izdelka ni več možno dobiti po tej ceni. Vendar to ne bo šlo dolgo. Prodajalci, tudi konkurenti, se med seboj pogovarjajo o takšnih primerih in informiranost je najboljše orožje. Tisti, ki se še niso usedli skupaj, se še bodo.

Širijo se tudi novice o nezadovoljstvu kupcev s spletnimi trgovinami. Le zakaj ... Pri spletnih trgovinah, kot so Comshop, Mimovrste, Nakupovanje in Enaa in še nekaj drugih, je tolikšen obseg nakupov, da je naravno, da kdaj pride do napak in podjetja jih tudi učinkovito rešijo. Velikokrat se morajo tudi sama zanesti na informacijo distributerja, ki jim sporoči, kdaj bo blago dostavljeno, pa potem to ne drži in pride do kakšnega dneva zamude. Toda pri drugih slovenskih manjših spletnih trgovinah (ne tistih pogosto oglaševanih, bolj tistih, za katere redkokdaj slišite) veliko tega ne drži. Objavljene imajo izdelke, ki jih distributerji že nekaj mesecev ne dobavljajo, in podobno. In med drugim so tudi zato kupci nezadovoljni s spletnimi trgovinami. Cena ni edini dejavnik, ki ga je treba upoštevati! Veliko Slovencev je takšnih, da se za nekaj evrov cenejšo stvar vozijo dokaj daleč, da bi jo kupili, ob tem pa porabijo za 20 evrov goriva, med potjo si privoščijo še kak strošek, ki si ga sicer ne bi, in tako so pripravljeni tudi iz najbolj banalne spletne trgovine kupiti nekaj in držati fige, da bo vse OK.

Vsak dan kak posameznik obišče našo slovensko nagrajeno spletno stran E-vem, kjer na enem mestu uredi vse potrebno, da si odpre podjetje. In potem iz spleta sname knjigo z navodili za izdelavo spletnih strani ali pa si jo sposodi od prijateljev, da korak za korakom oblikuje svojo spletno trgovino, ki nima ne repa ne glave. In večna ponudba povsod: prenosniki, kartuše in tonerji, dodatki za prenosnike in računalnike. Pa morda še kakšna vrtna oprema ali avtodeli ali kaj, s čimer se ponudnik ukvarja v zasebnem življenju in sploh nima zveze z računalništvom. Takšni potem naročijo blago pri distributerju in naročijo, naj distributer pošlje na naslov končnega kupca, končni kupec pa je šokiran, ker ob prejetju paketa plača še poštnino, ki znaša veliko več, kot je mislil. In potem nikoli več ne naroči od te spletne trgovine.

Ko odpotujemo v tujino ali kot slišimo v različnih oddajah po TV, sta največkrat omenjeni spletni trgovini Amazon in eBay. In tako je z razlogom. Ne glede na razmere bo tudi v Sloveniji nekoč tako, omenjalo se bo in obstajalo bo samo nekaj najpomembnejših in najbolj znanih. Nakupi pri manjših samostojnih podjetnikih posameznikih z instant spletnimi trgovinami bi lahko povzročili tudi to, da čez nekaj let sploh ne boste mogli uveljavljati garancije za kakšne nakupljene izdelke, ki so bili dragi. Dražji ko je nakup, več let vnaprej je treba misliti. Zlasti kar zadeva servis in rezervne dele, ker se to nanaša na partnerske odnose imetnika te spletne trgovine z distribucijskim podjetjem, ki je navadno pooblaščeni serviser. In verjemite, če bo samostojni podjetnik distributerju ostal dolžan nekaj tisoč evrov in se bo dolg vlekel več let, bodo kupci samostojnega podjetnika težko uveljavljali garancijo z računom podjetja, ki sploh več ne obstaja.

Proizvajalcem in distributerjem iz tujine je bilo vedno zanimivo slišati, kakšen je položaj v Sloveniji, in dobila sem veliko podvprašanj. Namreč, pri nas si morajo distributerji zelo previdno razdeliti trg. Slovenija je tako majhna, da je kak distributer prisiljen določeno blago kupovati pri svojem konkurentu. In ker računalništvo v Sloveniji bolj ali manj cveti že od leta 2000, se je v teh devetih letih vse skupaj že pošteno premešalo. Nekaterih podjetij, ki so včasih s svojim statusom poskusila pognati strah v kosti dobaviteljem in jih prisiliti v znižanje cen, zdaj ni več. Ne obstajajo. Samo še kak ostanek stare spletne strani priča, da so nekoč obstajali.

Kupovati je treba od slovenskih znanih velikih spletnih trgovin. Vsi distributerji sodelujejo z njimi, vedno so na tekočem z izdelki, ki se nehajo proizvajati, vedno so obveščeni o tem, kakšne novosti pridejo, vabljeni so na vse dogodke, o novostih se kdaj izobražujejo tudi skupaj z distributerji in hitro se prilagodijo spremenjenim razmeram na trgu. Pa tudi stalno širijo svojo ponudbo, da bi ugodili slovenskemu trgu. Ker nameravajo poskrbeti za svoj obstoj in uspešno delovati še veliko časa, se za svoje kupce trudijo.

Moj mikro, november 2009 | Tanja Čavlovič