V resnici so tudi ti paketi omejeni vsaj v delu ponudbe. Neomejenost se večinoma nanaša le na klice in sporočila, neomejenosti mobilnega prenosa podatkov pa ne moremo primerjati z neomejenostjo fiksnega dostopa v internet. Mobilni prenos podatkov je omejen na določeno količino, ko jo presežemo, operater zniža hitrost prenosa podatkov. Oba največja operaterja pri 15 GB znižata hitrost na 64 kb/s do konca obračunskega intervala, kar je primerljivo s hitrostjo, ki smo je bili vajeni v času telefonskih modemov. Za presežene količine ne plačamo, manjša hitrost (drastično zmanjšana) pa pomeni moteno delovanje podatkovno zahtevnejših storitev, na primer pretočnega videa ali glasbe v visoki kakovosti. Neomejenost podatkovnega prometa je le v teoriji. Poigrajmo se malce s številkami. Na voljo imamo hitrost prenosa podatkov 4 Mb/s. Količino 15 GB pri tej hitrosti in v idealnih razmerah dosežemo v 8,5 ure. Ves ostali čas pa bomo veselo ždeli pri zmanjšani hitrosti prenosa podatkov.
Februarja so operaterji med seboj tekmovali, kateri bo ponudil uporabnikom bolj »prave« neomejene ali neskončne pakete. Operaterji vse bolj le še sledijo drug drugemu. Edino, kar se je iz tega dobrega izcimilo, je, da je ponudba operaterjev lažje primerljiva. Slabost pa je, da smo spet priča začetku nove cenovne vojne, ki na koncu ne bo uporabniku prinesla ničesar dobrega. Cene novih paketov so med operaterji zelo podobne, vendar cena ni vse. Pomembno je tudi, koliko uporabljamo mobilne storitve. Recimo, da stane paket z neomejenimi klici in sporočili 18 evrov mesečno. Klic oziroma sporočilo pri nizkocenovnem ponudniku pa stane 4 cente. To pomeni 450 minut ali sporočil. Mesečno porabimo manj in omenjeni paket, pa naj je videti še tako ugoden, ni več najboljša odločitev.
Ker je mobilni trg bolj ali manj razdeljen, imajo ti paketi namen prevzemanja naročnikov drugih operaterjev. Za uporabnika je zaradi tega pomembno, da se pred morebitno zamenjavo operaterja ali paketa prepriča, kaj »novi« paket vsebuje in česa ne. Vzemimo še eno primerjavo. Paket vključuje 2000 enot (klici, sporočila, prenos podatkov) za 20 evrov. Mesečni račun nizkocenovnega paketa bi v tem primeru znašal 80 evrov. Pomeni, da je paket odličen, dokler je porabljena količina blizu mesečne omejitve. Malce smo zašli. Ker operaterji po svoje razlagajo termin neomejenosti, ga bomo še mi. Uporabnik tega paketa, ki nikoli ne preseže mesečne omejitve, pa ne varčuje pretirano pri uporabi mobilnih storitev, že ima zanj neomejeni paket, pa čeprav ta nima te oznake. Toliko bolj, ker neomejeni paketi, ki imajo neomejen tudi prenos podatkov, stanejo skoraj še enkrat več.
Večina neomejenih (neskončnih) paketov nima vključenih količin, opravljenih v tujini. Izjema je eden od paketov, ki vključuje 1000 minut dohodnih klicev v EU. Nekaj časa bo še treba počakati, da bodo klici v gostovanju izenačeni s klici v domačem omrežju, čeprav je to želja evropske komisije. Noben od operaterjev v tej svoji neomejeni ponudbi tudi nima vključenega pošiljanja sporočil na tuje telefonske številke.
Operaterji nas bodo tudi v prihodnje redno »razveseljevali« z novimi, še boljšimi paketi. Če vemo, zakaj to počnejo – zaradi želje po več uporabnikih in posledično večjih zaslužkih –, bomo tudi lažje ponudbo pravilno ocenili. Ali se nam izplača ali ne. Tako je tudi pri teh neskončnih oziroma neomejenih paketih. Obstoječi paket, ki ima določene vključene količine, se nam izplača zamenjati le, če količine redno presegamo. Nikakor pa se nam paketa ne izplača zamenjati, pod pogojem, da je stari cenejši, za vsak primer, mi ne bo treba misliti, koliko govorim in koliko sporočil pošljem. Če se vrnemo k paketu z 2000 enotami. Tega zamenjati za osnovni neomejeni paket, ki nima vključenih količin prenosa podatkov, pa čeprav je ta 2 evra cenejši, danes, ko smo vsi ves čas priklopljeni, nima smisla.
Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja
