Mojim staršem se je zgodilo nekaj drugega. Ko me ni bilo doma, je prišel človek, ki se je izdajal za delavca plinarne. Vprašal je, ali smo zamenjali gumijasto plinsko cev. Kako to, da še ne. Saj jo je treba po dvanajstih letih. Takšnega predpisa v Sloveniji ni. Dobro, da me ni bilo doma, ker bi takšnega človeka nekam »steral«. Recimo z glavo skozi betonsko dvoriščno ograjo. Hitro se je izkazalo, da ni šlo za predstavnika plinarne, mastno je svoje delo zaračunal, pa še slabo ga je izvedel. Poklicali smo starejšega mojstra, ki je takoj opazil, da nova cev pušča. Nič ni hotel za popravilo, hkrati pa je bentil, da že ves dan pospravlja za njim. Ko bi lažni mojster vsaj dobro opravil svoje delo, ne pa da je vso družino spravil v nevarnost.

Lažne plinske mojstre naj lovi policija. Ne bo lahko, ker se ne vračajo na »kraj zločina«. Kaj pa inovativno novačenje uporabnikov? Operater, ki je s tem povezan, je lani dejal, da je tovrstno prakso opustil. Prijatelj, ki dela pri drugem operaterju, pa pravi, da to ni ravno res, saj se vsak mesec pojavi starejša oseba, ki se ji je to pripetilo. Ne vem več, komu naj verjamem. Ali operater laže ali pa prijatelj pretirava. Morda so razlogi za njegove primere kje drugje? So krivi uporabniki, so najprej hoteli prestopiti k drugemu operaterju, nato pa so se premislili, ko jim je stari poslal račun za opremo? Kdo bi vedel? Vsak primer je poseben in neprimerno bi bilo posploševati.

Boj za mobilne uporabnike je že tako neizprosen. Inovativni paketi so zgodba zase. Neomejeni in neskončni paketi niso neomejeni, še manj neskončni. Nudijo veliko, vendar imajo tudi droben tisk. Najbolj neprijetne so omejitve, ki jih ima najmanjši operater. Pri nekaterih njihovih paketih operater zaračuna vse storitve, ki jih uporabnik opravi, kadar s svojim telefonom ni v omrežju operaterja, temveč gostuje v omrežju drugega operaterja, ki prvemu nudi storitev nacionalnega gostovanja. Na zaslonu telefona je oznaka, ki pove, da je telefon v drugem omrežju, a spet smo pri starejših. Večini se o tem ne sanja veliko, ne razumejo tega in težko se na nekaj tako abstraktnega sploh privadijo. Cena nacionalnega gostovanja je stroškovno naravnana. Večino denarja pobere operater, ki gostuje, ne operater, ki gostovanje nudi. To pa odpira vrata za zlorabe. Hipotetično seveda. »Pridobimo čim več uporabnikov, ki so doma na področjih, kjer našega omrežja ni, po možnosti starejših ljudi, ki niso vešči uporabe mobilnega telefona. Pregovorimo jih s ponudbo neomejenega paketa za fiksno mesečno ceno. Ko bodo dobili višje račune od pričakovanih, jim prijazno povejmo, da so si sami krivi.«

Moj mikro, julij – avgust 2014 | Marjan Kodelja