Gledam grafe v najnovejših pojasnilih o reševanju proizvodnje na Tajskem in zemljevide, kje ima kateri od proizvajalcev trdih diskov proizvodni obrat. In sploh ni tako grozno, kot se sprva zdi. Nimajo vsi samo enega proizvodnega obrata v Bangkoku točno tam, kjer so poplave. Seagate in Hitachi naj ne bi občutila neposrednih posledic poplave. Uradni podatek je, da je 50 % proizvodnje trdih diskov na območju poplav. Kar lahko označimo kot nekaj groznega, je povišanje cen trdih diskov in seveda vse računalniške opreme, v kateri so trdi diski vgrajeni, zaradi proizvodnje na malce odročnejših lokacijah, kjer so pa proizvodni obrati nedotaknjeni. In tudi drugih stroškov, ki potegnejo za sabo, seveda. Pa tudi to ni tako grozno. Morda bo kak proizvajalec, ki ima trenutno najboljše možnosti za obsežnejšo proizvodnjo, poskušal izkoristiti stanje na trgu in svojih izdelkov ne podražiti tako drastično, da dobi nekaj prednosti, dokler konkurenca draži. Vemo, da si nekateri to lahko privoščijo.

Kar mi da še bolj misliti, je tisti »Made in Taiwan« oz. »Made in China« ki ga že od otroštva gledamo na raznih igračah in napravicah. Tiste province in območja, ki so pogosto na udaru naravnih katastrof, dejansko proizvajajo skoraj vse, kar preostali svet uporablja. Če sledi še več neurij in nesreč, nam bo primanjkovalo še veliko drugih izdelkov, ne samo tehničnih. Oblačila, športna oprema, rezervni deli za avtomobile in tehnične naprave ... Na koncu nam bodo res ostale samo virtualne različice materialnih dobrin, brez onesnaževanja okolja. Da ne bomo na koncu res tako kot Finci ustvarjali virtualne svetove in si privoščili virtualne materialne dobrine brez onesnaževanja. Oni so že tako daleč, da že preprodajajo rabljeno virtualno blago. Kavče, na primer ...

Razen če začnejo zdaj proizvajalci premišljevati o širitvi proizvodnje na še kakšno lokacijo, ki ni toliko pod vplivom vremena in matere narave.

Če zdaj pogledamo Slovenijo ali Evropo − kako se kosati s tem? Vedno je bil cilj v čim krajšem času obrniti zalogo, zato da so stroški skladiščenja nižji in zato da vrednost izdelkom ne pade v tem času, dokler se ne prodajo. A če tako neurje vse skupaj preseka, ali ne bi zdaj morali razmišljati o naročanju večjih zalog tudi drugih izdelkov? Preventivno? Stare zaloge so zdaj cenejše, vse, kar pride novega, naj bi bilo dražje. Kaj pa veš, kje bo udarilo naslednjič?

Me prav zanima, koliko sestankov na temo »proizvodnjo moramo preseliti na Tajsko zaradi poceni delovne sile« je bilo preklicanih v novembru naokoli po svetu. Ostane še Indija pa še kakšna nova regija se odpira, toda ali smo prepričani, da so tudi tam tako trdna tla, da jih ne bo nič streslo?

Dokopala sem se tudi do poročil z napovedmi prodaje trdih diskov, prenosnikov in računalnikov v prvem in drugem četrtletju leta 2012. Napovedi so bile narejene, preden so se poplave zgodile, po tem pa so bile popravljene. Na voljo imam tudi najnovejše statistike in številke iz najslabšega in najboljšega možnega scenarija prodaje računalniške opreme v letu 2012, a jih gladko ignoriram, ker se mi zdi, da je zdaj še prezgodaj pisati o tem. Ker so poročila zaupna in sploh ne bi smela priti v moje roke, ne smem navajati številk in virov (najbrž so zaupna zato, da jih ne bi ves svet obsojal, če se zmotijo,) vseeno pa lahko napišem, da tudi pesimistični scenarij napoveduje porast prodaje. Sicer majčkeno, a vseeno, napoved je optimistična. Morda zaradi povišanja cen.

Najbolj pa sem vesela, da je proizvajalec prenosnikov, s katerim je moje delo povezano, pravočasno naročil dovolj veliko količino pred poplavo proizvedenih trdih diskov za vgradnjo v prenosnike in računalnike, tako da bo podražitev minimalna in dokaj neznatna, položaj pa bo ostal prijazen tako kupcem zaradi ne predragih cen kot tudi distributerjem, da ohranimo stabilnost na trgu.

Iz poročila je razvidno, da so proizvajalci trdih diskov za prioritetne dobave izbrali znane blagovne znamke računalnikov, katerih cena bi lahko proti koncu poskočila za odstotkov, kar se mi zdi dokaj malo, če naj bi zdaj sledila konica, ko bodo podražitve diskov najvišje, potem pa se bo stanje na trgu normaliziralo. Na srečo je nekaj ključnih oseb na ključnih položajih imelo dovolj »jajc«, da je tvegalo padec cen v času skladiščenja in pravočasno naročilo dovolj blaga. Tako da ni treba noreti z nakupom rabljenih trdih diskov, kot vidim objave v Facebooku, ker sem prepričana, da se bo položaj umiril.

Moj mikro, december 2011 | Tanja Čavlovič