Od kod se je vzel?

Bitcoina ne bi bilo brez razvoja IT-tehnologij. Brez dvajset let obsežnih raziskav na področju kriptovalut in vsaj petdeset let raziskav tisoče inženirjev, ki so razvijali kriptografijo, danes ne bi imeli digitalne valute, ki se z vsakim dnem vse bolj uveljavlja. Bitcoin predstavlja praktično rešitev problema, ki ga imenujemo problem bizantinskih generalov. Bizantinski generali so pred krvavim napadom šotorili pred mestom, ki so ga imeli namen zavzeti. Med seboj so komunicirali zgolj z enim slom in na podlagi tega so se morali dogovoriti za skupno strategijo napada. Toda obstajala je verjetnost, da je eden ali več generalov prestopilo na nasprotno stran in želelo vnesti zmedo med zveste generale. Praktični problem, ki se pojavi, je: kako poiskati algoritem, ki bo zagotavljal zvestim generalom, da bodo sklenili pravi dogovor o pravi bojni strategiji. Če torej pogledamo skozi prizmo današnjega dne, so generali imeli problem, kako vzpostaviti zaupanje med nepovezanimi strankami, recimo prek interneta, ki je takrat bil sel in ki mu ne moremo kar tako zaupati. Internet utegne biti tudi nevaren. Praktično rešitev za takšen problem ponuja ravno bitcoin. Uporabnik interneta ima možnost poslati digitalno lastnino varno drugemu uporabniku, ki ni nujno povezan s pošiljateljem, ima vpogled v transakcijo (tudi tretje osebe, a je anonimnost zagotovljena) in nihče ne more dvomiti o verodostojnosti transakcije ali celo legitimnosti.

Bitcoin valuta in bitcoin protokol

Ko govorimo o bitcoinih, je treba razlikovati med valuto in protokolom. Valuta je namenjena trgovanju, naložbam. Ko govorimo o tržnem vidiku, se uporablja končnica BTC. Uporabniki BTC-ja lahko valuto zamenjajo za storitve, izdelke ali za fiat denar. Bitcoin protokol pa seveda ni namenjen trgovanju, ne moremo ga pošiljati niti sprejemati. Bitcoin protokol definira našo denarnico, definira, kaj so zasebni in kaj javni ključi in kako se ti ključi uporabljajo. Bitcoin valuta je tako shranjena v denarnici – wallet. Za bitcoin protokol se ne uporablja kratica BTC. Prav tako bitcoin protokol definira, kako omrežja vrstnikov (peer-to-per) komunicirajo med seboj.

Biznis

Bitcoin je prinesel nekaj novosti, zaradi katerih so ga številni poslovneži sprejeli za svojega. Lep primer so države, podhranjene s podjetji, ki izdajajo in izvajajo plačilni sistem prek kreditnih kartic. Teh je v svetu več kot šestdeset. Tu je bitcoin našel prvo in zares močno tržno nišo. Na neki način so take države oziroma ljudje preskočili razvojno stopnico plastičnih kartic, ki omogočajo plačevanje. Prav tako omogoča učinkovitejši prenos digitalne valute v tistih državah oziroma v tistih regijah, ki nimajo razvitega bančnega sistema. Velja seveda omeniti tudi druge prednosti:

- Anonimnost. Ta je možna, a ni vedno potrebna. Če kupujete z bitcoini na spletu pri resnih in večjih ponudnikih, boste morali velikokrat pustiti svoje osebne podatke. S tem ni nič narobe, ker ste tako zavarovani. Po drugi strani pa se provizije podjetij, ki omogočajo prehod na plačevanje z BTC-valuto, bližajo nič odstotkom, kar je dobro za končnega uporabnika in še boljše za prodajalca, ki danes plačuje kartičnim podjetjem tudi do tri odstotke provizije.

- Bitcoini se delijo na manjše enote – satošije. Najmanjša enota je 0,00000001. Ta delitev se bo lahko v prihodnosti še povečala. To omogoča in odpira vrata za tiste, ki želijo prejemati ali dajati mikroplačila. Predstavljajte si, da bi želeli donirati blogerju, ki ga spremljate, 80 centov prek kreditne kartice ali plačilnega sistema Paypal. Z bitcoini je to mogoče in veliko jih je poiskalo svojo tržno nišo prav v segmentu mikroplačil.

- Prenosi BTC-jev so hitri in svojo transakcijo lahko preverite na spletu, recimo na blockchain.info.

Velik zagon imajo tudi slovenski štartniki (startupi), ki se ukvarjajo z bitocini, in nekaj jih bomo srečali na letošnji konferenci v Ljubljani, ki bo potekala 11. in 12.

Moj mikro, julij – avgust 2014 | Milan Simčič |