Od konice najvišje antene pa dol do temeljev. Ne vem, ali so že kje za javnost objavili načrte za novo stavbo kontrolnega centra, toda vsi si jo bomo lahko ogledali kmalu. Že sama stavba bo pametna hiša, strežniški sistemi, postaje, trackerji in druga oprema bo ena novejših. Prostori, v katerih bodo delali kontrolorji, bodo dajali vznemirljiv občutek prostranosti in odpirali pogled daleč naokrog. Priznam, videla sem načrt, videla sem 3D-grafiko kontrolne sobe na vrhu stolpa in me že vleče tja, čeprav še sploh ni zgrajeno. Potihem že razmišljam, da bi se šla izšolat za kontrolorko. Prepričana sem, da bi znala prispevati k temu, da bi bilo naše nebo še naprej varno.

Seveda zaradi selitve centra za kontrolo zračnega prometa Slovenije ni mogoče kar zapreti nebo, prepovedati promet in v miru premestiti vse z enega mesta na drugo. Zato bo za nekaj časa vzporedno potekal nadzor kar z dveh lokacij. Dokler nova ne bo popolnoma vzpostavljena in stara popolnoma ukinjena. To bo povzročilo podvajanje opreme, sistemov, pa tudi kadra. Kmalu bodo iskali veliko novih kontrolorjev letenja, zatorej: vsi, ki imate dobre predispozicije za sprejem na to delovno mesto, ki ste morda nekoč že poskusili in niste prišli v ožji krog, zdaj je vaša priložnost. Sicer pa uradno šolanje za kontrolorje letenja traja dve leti, kar pomeni, da imajo odločilni kadri dovolj časa oceniti vse kandidate in izločiti tiste, ki bi lahko pomenili »grožnjo« slovenskemu nebu.

Žal sem prostore s simulatorji obiskala, ko so mladeniči že končali delo. Vsi zavidamo ljudem, ki jim je služba igranje iger. Tem je služba igranje pilotskih in kontrolorskih računalniških iger, toda zadeva je bolj resna kot se sprva zdi. Na delovnem mestu (ali pa igralnem položaju) pilota, sem zagledala debelo knjigo − domnevam, da navodila za uporabo simulatorja ali treniranje z njim. V tistem trenutku me je zavidanje takoj minilo. Fantje ne igrajo ene igre znova in znova kar tako, ampak poskušajo preigrati vse okoliščine in te dobro vključiti v operacijski sistem, ki se bo v prihodnje uporabljal za nadzor našega slovenskega neba. In tisto debelo knjigo morajo dobro preučiti, še zlasti pa vse tiste najbolj zapletene stvari. V tej sobi komunikacijski sistemi delujejo tako kot dejansko v realnosti. Če ga zdaj polomijo in ne popravijo dobro za seboj, bomo morda Slovenci čez nekaj let priče odmevni prometni nesreči, nekje na naših tleh ali nebu.

Pravzaprav vsi, ki se želite preizkusiti na kakšnem simulatorju letenja, torej pilotiranja, lahko to storite, če se vam ljubi zapraviti nekaj časa za raziskovanje v spletu. Med čakanjem na direktorja kontrolnega centra sem preletela nekaj letalskih in kontrolorskih revij ter v eni prebrala, da ima veliko proizvajalcev raznih vrst letal na voljo tudi simulacijo upravljanja teh letal, ki si jo lahko snamete s spletne strani proizvajalca ali jo najdete kje drugje v internetu, zraven pa bo tudi knjiga navodil – v elektronski obliki. Kar žal mi je, da te kolumne vedno pišem zadnji trenutek, kajti če bi imela več časa, bi vam našla kak preprostejši simulator ali vsaj kakšno brezplačno računalniško igro v vlogi simulatorja letenja.

Naj se vrnem k sobi s simulatorji. Videla sem samo prostore z ugasnjenimi sistemi – simulatorji pilotov, simulatorji delovnih mest kontrolorjev, nekaj, kar se mi je zdelo kot programerjeva sobica, in še eno posebno sobo, za katero je zelo logično, da je tam, toda nanjo prej nisem pomislila. V tej sobi družina računalnikov pridno shranjuje vso trenutno dogajanje na nebu, tako kot vidijo programerji na zaslonih. Tako bodo lažje in kakovostneje pripravili novo programsko opremo, ki bo znala novim kontrolorjem predstaviti vse dogajanje ali pa jih voditi čez razne scenarije. Morda tudi take, pri katerih pride do konfliktnih situacij. Če sem prav razumela direktorja kontrolnega centra, se bodo v spomladanskih mesecih naslednjega leta ti programski sistemi že začeli uporabljati v praksi, kmalu potem pa bodo del opreme že preselili na Brnik. Šlo bo zares. Tisto, kar so danes računalniške igre, bo potem dejansko skrbelo za varnost v zraku. Upam, da so bili fantje v teh sobah obveščeni o tem, kako kmalu bo to, in da zato svoje delo jemljejo bolj resno, ne pa kot igranje.

Zanimiva se mi je zdela informacija, da bo veliko programske opreme temeljilo na Linuxu. S tem ne mislim na simulatorje, temveč bodo to najbrž programi za prikaz vremena, stanja v ozračju, vidljivosti, stanja radijskih oddajnikov, nadzor radarjev ipd. To sproti dodelujejo, popravljajo in razvijajo razne dodatke. Še veliko drugih posodobitev strojne opreme bo narejenih. Na primer, tiste »drsalnice« (stojala za strip listke), ki sem jo opisala v novembrski številki Mojega mikra, zdaj ne bo več. Zdaj jo bo nadomestil zaslon, na katerem se bodo po vrstnem redu prikazali podatki zrakoplovov, ki bodo čez nekaj minut vstopili v območje slovenskega zračnega prometa. Za razliko od prej, ko je tiskalnik v sistemu natisnil podatke na ta listič, ga pognal po drsalnici kontrolorjem v roke in jih opozoril: jaz sem naslednji!

Prav te dni se na fakulteti učimo projektnega dela in težko si predstavljam, kako bi kakovostno in s popolnim nadzorom izvedla ta projekt. Izgradnja novega kontrolnega stolpa, nabava in uvedba nove strojne opreme in programskih sistemov, usposabljanje osebja ter postavitev takšnega kontrolnega centra na novo. Že samo zavedanje, na kakšnem projektu delaš, povzroča stres, kaj šele če gre pri določeni aktivnosti med selitvijo kaj narobe in se projekt zavleče za nekaj mesecev ter povzroči milijonske stroške ...

Tanja Čavlovič