V začetku leta 2005, točneje februarja, so trije nadebudneži, Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim, registrirali domeno, imenovano YouTube.com. Njihova ideja je bila omogočiti uporabnikom nalaganje lastnih videoposnetkov v splet. 23. aprila je bila zadeva tako daleč, da so fantje na svoj portal naložili prvi video, 19 sekund dolg posnetek z naslovom »Me at the zoo«, v katerem nastopa eden od ustanoviteljev, Jawed. Maja leta 2005 je bila zadeva tako daleč, da so fantje lahko v splet postavili prvo beta različico svojega portala, decembra istega leta pa je YouTube zaživel v svojem polnem sijaju. In vse skupaj je postalo legendarno. Že julija leta 2006, torej dobrega pol leta po uradnem zagonu polne različice, je stran imela okoli 100 milijonov obiskovalcev dnevno, ti pa so v portal vsak dan naložili po 65.000 novih videoposnetkov. In ko so fantje avgusta portalu dodali še prva oglasna orodja, je zadeva postala zanimiva za »velikane«. Ali je bil Google prvi, ki je zgrabil, ali pa je bil tisti, ki je ponudil največ, ne vemo, vemo pa, da so fantje oktobra leta 2006, torej manj kot leto po zagonu, zadevo prodali iskalniškemu gigantu za 1,65 milijarde ameriških dolarjev. Ni slabo.
ŠTIRI LETA RAZCVETA
In kaj se je zgodilo od takrat? Kaj so novi lastniki naredili v štirih letih? Marsikaj. Google je leta 2007, poleg nacionalne, torej ameriške različice, začel zaganjati še nacionalne različice v nekaterih drugih državah, tako da zdaj obstaja 21 nacionalnih spletnih strani YouTube. Istega leta je uvedel neprofitne kanale, ustanovil partnerski program, kot zanimiv dosežek pa lahko navedemo tudi to, da je oktobra 2007 poseben kanal na YouTubu zagnala tudi angleška kraljica, kar je bilo takrat deležno velike medijske pozornosti. Leto 2008 je bilo v znamenju tehničnih novosti. Že januarja je nastal YouTube Mobile, namenjen mobilnim uporabnikom, sredi leta je Sony YouTube integriral YouTube v svoje sprejemnike Bravia, konec leta pa smo uporabniki že lahko gledali prve posnetke v formatu 720p, kar je napovedalo dobo posnetkov visoke ločljivosti HD.
In če se je za YouTube odločila konzervativna trdnjava angleškega dvora, potem je skoraj jasno, da mora enako narediti »zibelka demokracije«. In v začetku leta 2009, torej lani, sta svoj kanal dobila tudi ameriški predsednik in ameriški kongres. Da gre pri YouTubu res za nekaj uporabnega, so razumeli tudi v Vatikanu, in le mesec dni po ameriškem predsedniškem kanalu je bil zagnan tudi vatikanski kanal. Tega leta je Google dodal funkcijo samodejnega deljenja filmov z družabnimi omrežji, konec leta pa smo lahko že videli tudi prve filme v polnem formatu HR, torej 1080. kaj pa letos? Leto 2010 lahko za zdaj označimo kot začetek predvajanj v živo. Februarja je bilo mogoče neposredno gledati intervju s predsednikom Obamo, aprila indijsko ligo v kriketu, kaj pa bo do konca leta, še ne vemo. Vemo pa, da ima YouTube trenutno okoli dve milijardi ogledov videov – dnevno!
ZABAVA NA PRVEM MESTU
Toliko o zgodovini. Kaj pa sedanjost? Kaj nam je YouTube prinesel? Seveda predvsem zabavo, kar se pozna tudi v statistikah obiskov. Uporabniki imajo najraje glasbene videospote, saj kar 20 odstotkov naloženih filmov sodi v kategorijo Glasba. Na drugem mestu je kategorija Zabava, sledi ji Ljudje in spletni dnevniki, na četrtem mestu pa je Komedija. Ljudje YouTube očitno jemljemo kot vir zabave, in ne nekaj pretirano resnega. Prva resna kategorije je Izobraževanje, ki je šele na šestem mestu z le sedmimi odstotki naloženih filmov.
Kakor koli že, YouTube je eden od pomembnejših »dejavnikov« našega spletnega ali kar informacijskega vsakdana in upajmo le, da Google tega ne bo preveč pokvaril s prevelikim vpletanjem v vsebine. Že zdaj so oglasi, ki se marsikdaj vrstijo pred dejanskim videom, ki smo ga kliknili, precej nadležni in jih večina uporabnikov, če je le mogoče preskoči.
Moj mikro, november 2010 | Zoran Banovič
