Krivec za manjše zanimanje kupcev za namizne in prenosne računalnike so tablični računalniki. Za namene statističnih raziskav so tablice uvrščene v isti koš kot osebni računalniki, zato padec trga na prvi pogled ni izrazit. Delež tablic se nezadržno viša, letos naj bi dosegel 50 odstotkov oziroma bodo po svetu letos prodali vsaj toliko tabličnih računalnikov kot osebnih in prenosnih računalnikov skupaj.
Velikokrat nas sprašujete, katero tablico kupiti. Naš odgovor je vedno enak in, priznamo, zelo tehnično usmerjen. Prvi izbor so Applove tablice, nato Samsungove, morda še kakšne, nakup tablic za manj kot 100 evrov pa redno odsvetujemo. S tehničnega in kakovostnega stališča smo imeli in še vedno imamo prav. Zanemarili pa smo dejstvo, da si vse več ljudi ne more privoščiti plačati za tablico nekaj sto evrov.
Zaradi nižje cene in veliko različnih modelov operacijski sistem Android povečuje tržni delež, Applu pa se zmanjšuje. Sprašujemo se, ali se zgodovina ponavlja. Apple je pred dvema desetletjema izdeloval in prodajal kakovostne osebne računalnike z zanesljivim operacijskim sistemom. Njemu nasprotni tabor, računalniki z operacijskim sistemom Windows, so bili manj kakovostni (strojno in programsko), a cenejši. Apple je skoraj propadel, v zadnjih izdihljajih je celo dopustil izdelavo klonov, računalnikov neodvisnih izdelovalcev z Applovim operacijskim sistemom. Ni mu pomagalo, in če se v podjetje ne bi vrnil Steve Jobs, danes zagotovo ne bi bilo eno najbogatejših. Če bi sploh še obstajalo. Položaj na trgu tabličnih računalnikov je sumljivo podoben razmeram pred dvema desetletjema. Googlov Android lahko v svojo napravo vtakne kdor koli, iOS le Apple. Zato so tablice s sistemom Android tudi množičnejše od Applovih. Vendar gola statistika o prodajnih količinah ne razkrije vse zgodbe. Bolj pomembna je dobičkonosnost. Apple od vseh izdelovalcev največ zasluži. Od prodaje naprav, katerih cene so stabilne, do vsebin oziroma vsega, kar je mogoče spremeniti v denar v njegovem ekosistemu. Applov ekosistem njegovim tablicam pravzaprav daje edino prednost pred konkurenco. Težko bi namreč trdili, da so tablice s sistemom Android višjega cenovnega razreda manj kakovostne od Applovih. Kako Apple služi, kaže tudi naslednji primer. Applove tablice so znane po tem, da jih je težko nadgraditi, nimajo na primer reže za pomnilniško kartico, zato mora kupec pred nakupom pravilno oceniti, kateri model potrebuje. Bo dovolj 16 ali 32 GB pomnilnika? Razlika v ceni med modeloma je 100 evrov, čeprav je za Apple drugi model dražji kvečjemu za 10 evrov. Nekaj pomnilniških čipov več v tablici!
Apple nima cenovne konkurence v lastnem taboru, ima jo Samsung, ki velja za največjega znotraj androidnega tabora. Velikoserijska izdelava cenenih tabličnih računalnikov, katerim lahko vsak prilepi svojo blagovno znamko, je trg preplavila z izdelki s cenami okoli ali celo nižjimi od sto evrov. In kako se obnesejo smešno poceni tablice? Manj denarja, manj muzike. Nekoliko slabša kakovost izdelave, manj odzivni zaslon, počasnost delovanja in podobno. A po drugi strani, če tablica deluje, uporabljate pa jo za brskanje po spletu, branje pošte in podobno nezahtevno delo, kaj bi se sploh razburjali?! Vsem tablicam – dragim ali cenenim – se prej ali slej okvari baterija. Te ni mogoče enostavno zamenjati in tedaj vse tablice postanejo enake. Če ste pred dilemo, ali poceni tablica ali nobena tablica, potem navijamo za poceni.
Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja
