To ga je pripravilo do razmišljanja, kako izboljšati sam proces nudenja prve pomoči in ga hkrati pospešiti. Pomislil je tudi na dejstvo, da bi bil lahko v okolici nekdo, ki ima več znanja o prvi pomoči ali pa je celo zdravnik. Poznejše razmišljanje o skupnem imenovalcu, ki bi povezal ljudi v primeru tovrstnih dogodkov, ga je vodilo do pametnih telefonov. Iz tega tudi izhaja aplikacija, ki omogoča večjo varnost, saj je zasnovana tako, da pomoči potrebne združi s prostovoljci in reševalci. S tem zagotovi najhitrejše oziroma najučinkovitejše podajanje prve pomoči.
Ob prvi uporabi se v aplikacijo prijavimo in vnesemo osebne podatke, ki lahko pospešijo proces pomoči v primeru nesrečnega dogodka. Govorimo o osebnih podatkih, kot so: naslov stalnega bivališča, krvna skupina, morebitne bolezni, alergije itd. Skrbi za sporno ravnanje z osebnimi podatki so nepotrebne, saj je aplikacija prestala preizkus pri informacijski pooblaščenki. Če kljub temu ne želimo vnesti podatkov v aplikacijo, lahko ta del registracije preskočimo. Snovalci aplikacije iHELP priporočajo, da vnesete čim več podatkov, saj se s tem skrajša proces zagotavljanja prve pomoči in poveča kakovost samega reševanja.
Poleg prej omenjenih podatkov uporabnik ob prvi uporabi v aplikacijo vnese tudi nujne telefonske številke: partnerji, sorodniki, prijatelji ali sodelavci. V primeru klica na pomoč, ki ga znotraj aplikacije izvedemo s klikom na rdeči gumb »Na pomoč«, ti prejmejo SOS-SMS ali notifikacijsko sporočilo. Ta poleg lokacije in samega sporočila o potrebovani pomoči vsebuje tudi najpomembnejše zdravstvene podatke. Sporočilo prejmejo tudi vsi uporabniki aplikacije, ki so v bližini 100, 300 ali 500 metrov (odvisno od izbranega paketa varnosti) in operater na številki 112.
Zaradi zagotavljanja hitrejše in učinkovitejše pomoči so poleg skrajšanega števila korakov »klica na pomoč« spremenili tudi videz aplikacije, ki je bolj uporabniku prijazen. Omogočeno je, da si uporabniki prednastavijo lokacije, kjer preživijo največ časa (dom, služba, šola, fakulteta, fitnes itd.). V aplikaciji poleg informacij o temeljnih postopkih oživljanja lahko najdemo tudi lokacijo treh najbližjih defibrilatorjev in podatke o številu uporabnikov v radiju 300 metrov ter lokacijo najbližje bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove. Razvili so tudi nov sistem alarmiranja prek Googlove storitve in dodali zvok, ki ga slišimo ob prejemu SOS-alarma (notifikacija). Ker je nova različica aplikacije bolj robustna, je posledično hitrejše tudi odzivanje.
Aplikacija je zasnovana za pomoč pri nenadnem srčnem zastoju, ker je treba v primeru nenadnega srčnega zastoja bolniku nuditi pomoč v manj kot štirih minutah za preprečitev trajnih posledic. Po tem času se verjetnost preživetja z vsako minuto zmanjša za deset odstotkov. Reševanje mora biti hitro in pravilno. Če znanje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja ni celovito, je več kot priporočljivo, da nas nekdo skozi proces reševanja vodi in nam pomaga. Aplikacija nam ponudi informacije o temeljnih postopkih oživljanja in nas hkrati poveže z ljudmi v bližini, ki imajo strokovno znanje prve pomoči ali pa so celo reševalci oziroma zdravniki. In prav ti nam lahko na pomoč priskočijo hitreje kot reševalci službe nujne medicinske pomoči, saj so od nas oddaljeni manj kot slednji.
Moj mikro, julij – avgust 2014 | Jan Kosmač
