Mobitel je bil prisiljen uvesti paket za mlade, Itak džabest, saj bi sicer ti prebegnili h konkurenci, ki je ponudila preprosteje razumljive in predvsem cenejše pakete. Odločitev je bila zavestna, tehtali pa so dvoje – ali ničesar spremeniti in se sprijazniti z odlivom naročnikov ali pa odgovoriti konkurenci in tako zmanjšati prihodke. Odločili so se za slednje, zato je padla povprečna mesečna poraba (ARPU) z 32 na 29 evrov. To, in pa dejstvo, da so kljub vsemu izgubili okoli 50 tisoč uporabnikov, je razlog, da je bil Mobitelov poslovni rezultat slabši. Nič bolje se ne godi matični družbi. Kako je v segmentu fiksne telefonije, je znano že dlje časa – pada. VoIP nič posebnega, tako da sta edini pravi svetli točki dostop do interneta in IP-televizija. Ker bi bilo spreminjanje cen prvega samomor, je edino, kar Telekom lahko stori, spreminjanje programske sheme TV- programov na način, da bo ta storitev bolj dobičkonosna. To so naredili, a ljudje so se »pobunili«. Tresla se je gora, rodila pa miška. Nekaj uporabnikov bo jeznih zapustilo Telekom, večina pa ne! Tako je tudi prav, mar ne, saj smo sprejeli tržno ekonomijo, in to, kar je storil Telekom, je bistvo tržne ekonomije. Postavi ceno in pogoje, za katere misliš, da jih bo trg sprejel. Nič več socializma, nič »varljivih in lažnih« obljub o zagotavljanju najboljšega za najnižjo ceno delovnemu ljudstvu. Trda tržna logika. Konkurenca pa tako ali tako ... obstaja, a nima denarja, saj je vendarle kriza. Naj T-2, Tušmobil in Amis jasno povedo, koliko denarja jim je v tem letu na voljo za investicije. Vsekakor neprimerno manj kot v zadnjem letu, ko so šli na banke, dejali, da delajo na področju telekomunikacij, in banke so jim posodile, kolikor denarja so hoteli. Ta pip'ca je zaprta, in če omenjeni trije iz poslovanja ne pridobijo dovolj denarja za poplačilo stroškov poslovanja in vračanje dolgov, ne bi bil rad v njihovi koži.

Tisto, kar do neke mere rešuje Telekom Slovenije, je njegova prisotnost na trgih Balkana. Gre sicer za revne države, stari del Skopja, ki smo ga obiskali pred mesecem, je videti neprimerno slabše kot pred 15 leti, a vendarle. Logika ljudi tam je nekoliko drugačna. Tudi če ni denarja, ga vedno najdejo za mobilno telefonijo – »nek' se vidi raskoš«. Povprečna poraba na uporabnika je tudi nižja, a so tudi stroški poslovanja nižji, tako da je vse skupaj zelo pozitivno. Nakup makedonskega mobilnega operaterja s približno 650 tisoč uporabniki (30-odstotni tržni delež) se bo verjetno zelo hitro povrnil. Dobro kaže tudi podjetjem v drugih državah tega območja, tako da se za prihodnje kaže kar dobra slika. Poslovni izid Telekoma Slovenije v Sloveniji bo v najboljšem primeru stagniral, če ne celo padal, drugod bo pa rasel. Skupina bo rasla, in to je bistvo, saj bodo lastniki zadovoljni. Če ne bo kakšnih večjih pretresov!

Glede misli iz uvoda, ki se je večinoma nanašala na dogajanje na trgu mobilne telefonije, menim, da se cene ne bodo ne povišale ne padle. Tako ali drugače bodo ostale nekje tu, kjer so danes. Zgodilo pa se bo nekaj drugega – ne bo investicij, saj zanje preprosto ne bo denarja. Opazno je, da nihče ne dela nič drastičnega. Razumljivo, saj je kriza. Dragi moji, denarja ni več toliko, kot ga je bilo še nedolgo tega.

Telekomunikacije, Julij-Avgust 2009 | Marjan Kodelja