Če bo res tako, kot nas prepričujejo največji igralci na področju informacijskih tehnologij, potem bomo na računalništvo in komunikacije ter na vse, kar je povezano s tem, morali začeti gledati v povsem drugi luči. Če bo res tako, kot pravijo, bomo razmeroma kmalu za delo, zabavo in komunikacijo, potrebovali le dokaj lahko in neumno napravo, ki se bo povezala v internet, vse drugo pa bo potekalo tam. V splet bomo shranjevali podatke, kar v njem bomo zaganjali programe, prek njega bomo igrali tudi igre, ki so do zdaj tekle le lokalno, in seveda komunicirali na najrazličnejše načine. Na Microsoftovi NT konferenci smo slišali, da je bolje, če se temu ne upiramo, ker je upor jalov. Je res tako?
Stvar z oblakom se na prvi pogled zdi zabavna in nič kaj revolucionarna. Kar nekako logično nadaljevanje dosedanjega dogajanja. A ni čisto tako. Že res, da oblak omogoča vrsto pozitivnih stvari, ki jih do zdaj nismo bili kar tako deležni, kljub temu pa je kar nekaj kaveljcev. To, da bomo oziroma naj bi vse, kar imamo, prestavili iz svoje sobe ali pisarne nekam »v zrak« namreč ni preprosta zadeva. Obstaja vrsta vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, še bolj pomembnejše pa je, da se bomo uporabniki morali navaditi na povsem drugo filozofijo. O čem govorim?
Če bom kot uporabnik dal nekaj v oblak, potem moram najprej dobiti nekaj zagotovil. Recimo to, da bodo moji podatki dejansko varni. Najprej pred izgubo, pa tudi pred tem, da jih kdo ukrade ali nepooblaščeno pregleduje. Glede na informacije o »malih vratih«, ki naj bi jih imele obveščevalne službe v vseh večjih portalih spletne pošte, je vprašanje še kako legitimno. Če zdaj lahko pregledujejo mojo pošto, vsaj mojih osebnih dokumentov, slik in podobnega ne vidijo. Ko pa bodo enkrat vse te stvari v oblaku … Ponudniki storitve mi morajo tudi zagotoviti, da bodo ti podatki vedno na voljo. To na eni strani pomeni, da mora biti ponudnik tak, da mi to lahko ponuja, pa tudi internetne povezave biti vedno delujoče in to z neko normalno hitrostjo. Če imam elektriko, moram imeti tudi internet. To pa je že blizu tistega o internetu kot pravici, ne pa luksuzu.
S tem pa vprašanj še zdaleč ni konec. Za poslovnega uporabnika je na primer zelo pomembno tudi to, ali svoje podatke sploh lahko shranjuje v oblak oziroma ali mu zakonodaja dovoljuje shranjevanje v oblak, če je podatkovni center zunaj države. Naša informacijska pooblaščenka je Googlu prepovedala storitev Street View oziroma rekla, da je zadeva dopustna le, če se na slikah ne vidijo obrazi, in se slike obdelajo v Sloveniji in jih šele nato vključijo v svojo storitev. In če je bil že Street View težaven, kaj bo šele s poslovnimi podatki. Pojavlja se tudi vprašanje, kdo je za te podatke odgovoren in po kateri zakonodaji – zakonodaji države, v kateri je podatkovni center, ali zakonodaji države, od koder podatki izhajajo. Težav je torej še in še in težko je reči, kdaj bodo odpravljene do te mere, da bo zadeva dejansko lahko zaživela. Spet smo namreč v položaju, ko tehnologija krepko prehiteva zakonodajo, zato se lahko pojavijo dokaj neprijetne in zoprne pravne luknje. In dokler vsaj največje ne bodo zakrpane, bomo tehnološko opremljeni, zadeva pa ne bo zaživela.
Glede na vse se bomo oblaka nekaj časa še vsaj malo branili. Saj vem, da bomo na koncu vsi skupaj popustili, razen če se ne bomo preselili med Amiše, kot je rekel eden od predavateljev na NT konferenci. Je pa res, da pa mora vsak odgovoren uporabnik pred uporabo dobiti najosnovnejša zagotovila o tem, da je vse skupaj varno.
Poleg vprašanj in težav pa se pojavlja še ena zanimiva zadeva. Priča smo nastanku nove informacijske »panoge« – podatkovnim centrom. Pri tem gre namreč za gromozanske zgradbe z več sto tisoč računalniki, ki so med drugim tudi strašanski porabniki električne energije. Zato se v svetu že pojavljajo elektrarne, ki same kar v svojem krogu gradijo podatkovne centre in storitev ponujajo naprej. Distribucija takih količin je namreč precej draga. Elektrarne tako postajajo podjetja, ki ne prodajajo več »surovine« v obliki električne energije, pač pa polizdelke in izdelke v obliki obdelave podatkov. Smo dobili novo industrijsko panogo? Slovenske elektrarne, na delo!
Moj mikro, junij 2011 | Zoran Banovič
