Ena od zavez koalicijske pogodbe je, da bodo vse storitve, ki jih državljani ali podjetja opravljajo z državo, ponudili tudi v elektronski obliki. Tudi e-volitve, torej storitev, ki ji stranke, ne glede na barvo, niso najbolj naklonjene? Ne vem. In če sem iskren, me tudi več ne zanima. Moti pa me, kar je mogoče prebrati med vrsticami izjav politikov, ko govorijo o informacijski družbi. Spet kvantiteta. Digitaliziramo vse storitve, ne glede na to, ali jih potrebujemo in uporabljamo ali ne. Kakovost in tehten razmislek, kako narediti obstoječe storitve, ki jih državljani malo uporabljamo, preprostejše in bolj vabljive za uporabo pa - seveda ne! Na enem od dogodkov preteklega leta sem zasledil izjavo, ki je bila povedana nekako takole: »Kaj nam pomaga storitev s prijavo (… nečesa ... karkoli je že bilo ...) v Triglavskem narodnem parku, če te v štirih letih obstoja ni uporabil niti en državljan!« Ja, očitno to imamo. Pa tudi če bi jo uporabilo deset državljanov ali celo sto, to še vedno pomeni, da jo je neumno imeti. No ja, odvisno od tega, koliko stroškov ima država z njo. Če nič, potem je v redu. A ni nič. Zagotovo!
Namesto uvajanja novih e-storitev bi morali najprej najti načine, kako narediti e-storitve prijaznejše za uporabo. Je res digitalno potrdilo edini način varovanja? Ali obstajajo mogoče kakšni drugi, za uporabnika manj zapleteni? Koliko ljudi pa sploh še ima digitalno potrdilo na kartici? Ali kdo razmišlja, kako omogočiti delovanje storitev na mobilnih napravah, tablicah in telefonih, saj te vse bolj uporabljamo, računalnike pa vse manj? Z digitalnimi potrdili bo križ, vsaj z onimi na karticah, saj bralnika na tablico ne moremo priključiti. In tako naprej … Vprašanj je veliko. Odgovorov pa na žalost ne.
Sum, da je nekaj močno narobe pri poslovanju IT podjetji z državo, je lani pokazala Komisija za preprečevanje korupcije. Glede na ugotovitve se podjetjem, ki delajo z državo, glede na podatke za nazaj ni treba bati, kdo je na čelu vlade. Ves čas so njihovi zaslužki in tudi tržni deleži pri poslovanju z državo enaki in nič ne kaže, da bo v prihodnjem mandatu kaj drugače. Blizu Viranta je od ustanovitve njegove stranke vedno oseba, ki je bila nekoč znana in vplivna v slovenski informacijski industriji. Še vedno je povezana s podjetji, ki veliko poslujejo z državo, onimi starimi podjetji, ki so dala nekaj na osebna poznanstva. Osebe ne bom imenoval, ker se ne bi rad vpletal v dolgotrajne brezplodne razprave z njo. Ne vem namreč, ali je v politiko vstopila, ker bi rada kaj dobrega naredila za državo, ali zgolj zaradi svojih interesov. No ja, vem, ampak potrditev bo pokazal čas.
Moj mikro, februar 2012 | Marjan Kodelja
