Ko se nekaj neljubega zgodi, se sprašujemo, zakaj se nismo zavarovali, ko zavarovalnice zahtevajo premijo za zavarovanje, smo v dilemi, ali se nam bo zavarovanje splačalo. Strokovnjaki vam bodo priporočili, da sprejmete zavarovanja, ki ščitijo pred dogodki, ki lahko ogrozijo vaš obstoj ali povzročijo velike finančne težave. Zavarovanje naprav pa med te ne spada, toliko bolj, ker v primeru »neljubega« dogodka zavarovalnice storijo malo. Uničenje telefona ali tablice, če odštejemo nekaj stresa, ne ogroža obstoja, televizor pa bi moral biti iz zlata, da bi lahko govorili o velikih finančnih težavah. Še nekaj je. Nekatere vrste »uničenja« naprav krijejo tudi zavarovanja, ki jih že imamo sklenjena. Splača se preveriti, ali je res tako, in se prebiti skozi droben tisk oziroma razumevanje splošnih pogojev, kdaj zavarovalnice kaj krijejo in kdaj ne.
Prava vrednost ni povrnjena
Slovenske zavarovalnice ter vsaj en večji prodajalec naprav nudijo zavarovanje naprav pred nenamernim poškodovanjem. Če odštejemo zavarovanje big bang kasko (specifična ponudba, ki vključuje podaljšano garancijo in (ali) zavarovanje za naključno škodo), zavarovalnice tovrstna zavarovanja oblikujejo po pogovoru s stranko in nimajo splošne enostavno razumljive ponudbe. Večinoma pa se vsako tovrstno zavarovanje sklepa po enakem načelu. Določijo obdobje trajanja zavarovanja, zavarovalno premijo, razpredelnico padanja vrednosti naprave med njeno uporabo (amortizacija) in morebitno sodelovanje zavarovanca pri popravilu.
V praksi to pomeni naslednje. Naprej primer popolne poškodbe, zaradi katere naprave ni mogoče popraviti in je zrela za odpad. Pričakovali bi, da zavarovalnica zavarovancu »odšteje« toliko denarja, da gre ta v trgovino in kupi novo napravo. Nekaj je pričakovanje, drugo resničnost. Med uporabo naprave se je njena vrednost zniževala. Pri mobilnih napravah hitreje kot na primer pri televizorjih. Zavarovanec dobi toliko denarja, kot je glede na sklenjeno pogodbo njegova naprava še vredna. Kolikšna vrednost naprave je priznana, je odvisno od zavarovalnice, največkrat pa gre za model, da je prvi dve leti priznana 100-odstotna vrednost naprave, nato pa se ta vsako naslednje leto zmanjša za 20 odstotkov pri 5-letni dobi zavarovanja. To pa ne velja za pametne telefone, ki jih večinoma lahko zavarujemo le za dobo dveh let. Vzemimo konkretni izračun po ponudbi big bang kasko zavarovanja za naključno škodo. Kupimo tablični računalnik iPad Air in zanj plačamo 499 evrov. Zavarujemo ga za dobo petih let, plačamo premijo 30 evrov. Skupaj smo plačali 529 evrov. V tretjem letu, ko je vrednost naprave ocenjena na 80 odstotkov njene nakupne vrednosti, jo po nesreči razbijemo in je ni mogoče popraviti. Zavarovanec pa ne dobi 399 evrov, kajti od tega zneska mu zavarovalnica odšteje še lastni delež, ki pri tej vrednosti naprave znaša 35 evrov. Dobi 364 evrov, v tem primeru kupon, ki ga lahko unovči v njihovi trgovini. Kar je v redu. Veliko bolje, kot če ne bi dobili ničesar in bi morali ves znesek nakupa nove naprave poravnati sami. Primerov, ko je naprava okvarjena do te mere, da je ni mogoče popraviti, pa je malo.
Koliko dobimo od drugih zavarovalnic v enakem primeru, je odvisno od njihove ponudbe. Vprašanje pa je, ali se nam to splača oziroma katere poškodbe so že krite v drugih sklenjenih zavarovanjih. Pri priznanih poškodbah zaradi udara strele, poplave, morebitnega vloma, požara in tako naprej nam zavarovalnice običajno priznajo in izplačajo vrednost, do katere smo imeli sklenjeno zavarovanje. Dvojno zavarovanje pa se nam zagotovo ne izplača. Če se vrnemo k dodatnemu zavarovanju naprav. Ta zavarovanja tudi ne krijejo izgube ali tatvine naprave in še nekaterih drugih škodnih primerov, na primer odpovedi naprave zaradi neposrednih padavin, tako da je kar nekaj primerov, ko nam škode ne bodo povrnili.
Ko je strošek popravila nižji od zavarovanja
Če bi zavarovalnice pri vseh zavarovanjih naprav pred naključnimi škodami izplačale tudi zaradi starosti nižjo vrednost naprave, bi že davno bankrotirale. Večino pokvarjenih naprav je mogoče popraviti, tu pa nastopi trik, zaradi katerih so tovrstna zavarovanja vprašljiva. Spet vzemimo primer tabličnega računalnika iPad Air. Najpogostejše okvare mobilnih naprav nastanejo zaradi padca na tla ali vdora vode v napravo. V obeh primerih je popravilo možno, a pozabimo na ceno popravila, ki ga zahtevajo uradni serviserji. Pravi strošek zamenjave zaslona ali čiščenja naprave in zamenjave morebitne pregorele elektronike zaradi vdora vode je nižji. Še posebno ker imajo zavarovalnice svoje serviserje, h katerim mora zavarovanec napravo poslati. Zavarovanje, ki smo ga plačali (30 evrov), in zahtevani lastni delež (35 evrov) pokrijeta strošek veliko popravil, kar pomeni, da zanj zavarovalnica v resnici nič ne plača. Morda tablični računalnik ni najboljši primer. Možno je tudi zavarovanje prenosnih računalnikov, ki jih je lažje popravljati. Ker so več vredni, je višja zavarovalna premija kot tudi lastni delež. Skupaj ta znesek pokrije strošek večine popravil. Dražja je naprava, manj se zavarovanja splačajo zaradi višje premije in višjega lastnega deleža. Pa niti še nismo prišli do tega, da so za nekatere naprave rezervni deli poceni dosegljivi na spletu in da so narejene tako, da jih lahko popravi vsak malce bolj spreten uporabnik.
Kdaj pa se splača?
Mnenja o tem, ali se zavarovanje naprav pred naključno škodo splača, so različna. Vprašljivo je na primer zavarovati televizor, ki je ves čas obešen na steni, saj ne bo padel na tla oziroma vanj ne bo prodrla voda, če pa že bo, bo to posledica škodnega dogodka, ki ga krijejo druga zavarovanja. Bolj pametno je zavarovanje mobilnih naprav, a tudi tu lahko razpravljamo o smiselnosti. Toliko bolj, ker zavarovanje ne krije kraje. Ta pa najbolj boli. Telefon lahko pade na tla in tudi redno padajo, a škodo omilijo zaščitni ovitki, ki so cenejši od zavarovanja. Nekako se bolj splača lepo ravnati z napravo, jo zaščititi in vsak mesec na stran dati nekaj denarja, s katerim bomo čez čas lahko kupili novo. Zavarovanje je vedno tehtanje med ceno zavarovanja in tveganjem. Pri mobilnih napravah pa je še ena težava. Prav vse imajo omejen čas trajanja. Bodisi zaradi nezamenljive baterije, za katero se ve, da ima omejen čas delovanja, ali zaradi redne predstavitve novih modelov, zaradi katerih stari izgubijo tako vrednost kot tudi uporabnost v očeh uporabnikov. Torej jih bomo morali čez čas tako ali drugače zamenjati, pa če so zavarovane ali niso.
Zavarovanja so vedno stvar mirnega spanca. Zato jih plačujemo, pri čemer si pravzaprav ne želimo, da bi jih morali izkoristiti. So pa tudi varovanje pred narodnimi lastniki. Komur telefon redno, nekajkrat na teden, pade na tla, je vreden posebnega varstva, saj se bo prej ali slej telefon razbil. Le stvar verjetnostnega računa. Prav tako ni ravno neumno zavarovati nekaj tisoč evrov vreden televizor, če se v sobi, kjer je, redno igrajo majhni otroci, ki ne vedo, da ni varno v televizor metati trdih predmetov. Umetnost je razumeti tveganja, ki jim je naprava izpostavljena, in se temu primerno odločiti. Zavarovanja niso poceni. Miren spanec lahko stane nekaj sto evrov letno, če želimo zavarovati vse naprave, ki jih imamo v družini. Med zavarovalnimi pogoji je tudi jasno zapisano, česa zavarovanje ne krije in kakšne so omejitve zavarovanja, med katerimi so tudi tiste, ki se nam dostikrat pripetijo in proti čemu bi se radi zavarovali. Tako pač je. Zavarovalnice storitve ponujajo zato, da zaslužijo, ne zato, da bi bile dobrotnice.
Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Marjan Kodelja
