V tehnološkem svetu bi bili vsi radi revolucionarni, uspe le redkim, vsi pa besedo revolucija zlorabljajo, kadarkoli se jim zdi primerno. A da ni tako? Revolucije v Egiptu, kot pravijo zahodni mediji, ne bi bilo, če ne bi obstajala internet in družabna omrežja. Že dolgo nisem slišal večje neumnosti. Eno in drugo je bilo le orodje. Če ju ne bi bilo, bi pa golobi pismonoše opravili njuno delo. Vse skupaj bi trajalo dlje, a bi se zgodilo! Egipčanom se je prelila zadnja kaplja potrpljenja čez rob, dovolj jim je bilo životarjenja in svoj bes so usmerili proti človeku, ki je krivec za slabe razmere. Vse drugo je popolnoma nepomembno. Tudi to, da so mediji za ikono egipčanske revolucije naredili lokalnega Googlovega managerja. Kapo dol. Človek ima jajca, zagotovo ne živi slabo, saj mu plačo izplačuje Google. Kljub njegovi medijski izpostavljenosti v zahodnih medijih pa je dejstvo, da je za uspeh revolucije zaslužna milijonska množica nezadovoljnih ljudi. Z interneta in družabnimi omrežji ali brez njih. Spet se je izkazalo, da ni dovolj »nergati« in zahtevati spremembe iz varnega zavetja naslonjača. Treba je iti na ulice, se postaviti pred tanke in policijo ter zahtevati svoje pravice. Nekaj se bo moralo spremeniti. Prihranki za slabe dni so skopneli, na obzorju pa ni videti obeta po boljših časih. Enkrat bo tudi nam prekipelo in takrat bo gorela (vsaj) Ljubljana. Vprašanje pa je, ali bi to sploh bila novica za globalne medije. Kaj pa potem, če nekaj tisoč ljudi protestira in razbija po glavnem mestu države, ki jo je težko najti na zemljevidu? Pa kaj potem, če imamo internet in Facebook? Spregledani bomo, kot že ničkolikokrat do zdaj. Razen če ne bomo sposobni narediti res kakšne zelo velike svinjarije.

Iz egipčanskega primera bi se lahko tudi sami kaj naučili. Vsi nergamo čez stanje v državi, se utapljamo v negativizmu, ki ga močno podžigajo lokalni mediji in nekateri politik(ant)i, nismo pa (še) šli na ulice z jasnimi zahtevami ali pa kako drugače izrazili svoje nezadovoljstvo. Namesto tega postajamo otopeli, kot da se nas zadeve ne tičejo. Tudi ko se dražijo hrana, zdravila, storitve. Tudi ko ne moremo do brezplačnih zadev, ki so na voljo vsem ljudem v državah iz naše okolice. Navadite se, da imate v trgovinah iPad, a če hočete imeti šumnike, morate tipkovnico nastaviti na srbsko. Navadite se, da če hočete naložiti mobilni Google Earth, morate to storiti po gverilsko, in da ne morete kupovati plačljivih aplikacij. Ne pa bi bilo slabo, če bi se navadili varčevati pri vsem, kar dnevno uporabljate. Tudi pri strošku mobilne telefonije. Naučite se biti IZNAJDLJIVI. Mi pa vam bomo pri tem pomagali!

Moj mikro, marec 2011 | Marjan Kodelja |