
Pred kratkim pa so končno pokazali 5,7-palčni zaslon, tega pa imajo tudi nekateri proizvajalci mobilnih prav, največkrat se omenjajo Samsung, HTC in LG. Qaulcomm je povedal tudi, da bo tovarna na Tajvanu, v kateri bodo izdelovali te zaslone, operativna v drugi polovici prihodnjega leta, za zdaj pa zaslone izdelujejo v manjšem pogonu, in to v količinah, ki so primerne le za pošiljanje testnih zaslonov potencialnim kupcem. Med njimi je omenjeni 5,7-palčni zaslon.
Spomnimo se, kako tehnologija deluje. Zasloni Mirasol s tehnologijo interferometrične modulacije (IMOD) posnemajo naravne procese, ki ustvarijo žive barve na krilih metulja ali telesu koralnih rib. Pri teh procesih gre za strukturo, ki povzroči interferenco med valovnimi dolžinami svetlobe in s tem prikaz barv. Najmanjši element zaslona je velikosti med 10 in 100 mikrometra (mikrona), vsebuje pa odbojno membrano, ki se lahko giblje glede na delno prosojno tanko plast (thin film stack) na stekleni podlagi. Skupaj s prostorom med njima, zračnim žepom, element deluje kot optična resonančna struktura, valovna dolžina svetlobe (s tem pa barva) odbite svetlobe pa je odvisna od velikosti zračnega žepa. Električni tok na elementu povzroči nastanek elektrostatične sile, ki povleče membrano k zgornji plošči in tako zapre zračni žep. V odprtem stanju, ko obstaja zračni žep, element odbija z velikostjo žepa določene valovne dolžine svetlobe, v zrušenem stanju, ko žepa ni, pa element uspešno absorbira vidno svetlobo, zato je pika črna. Z interferenco dosežemo različne barve. Ko svetloba pada na površino elementa (pike), se odbija tako od tenke plasti kot tudi od membrane pod njo. Glede na razdaljo med njima so nekatere valovne dolžine svetlobe, odbite od membrane, fazno zamaknjene glede na iste valovne dolžine svetlobe, ki je bila odbita od tanke plasti. Zato pride med svetlobnimi valovi do interference, nekateri se ojačijo, drugi oslabijo. Če se na primer ojačijo valovi iz rdečega svetlobnega spektra, oslabijo pa valovi iz zelenega in modrega spektra, bo pika rdeča. Ko pa element preide v zrušeno stanje, oslabijo vse omenjene valovne dolžine, ojačijo pa se valovne dolžine ultravijoličnega spektra. Ker teh naše oči ne vidijo, se nam zdi pika črna. Osnovni element zaslona imenujejo tudi modulator, lahko pa je treh tipov glede na barvo, ki jo odbija – rdeč, moder ali zelen (barvni model RGB). Pri prototipnem zaslonu piko sestavlja nekaj modulatorjev, ki prikažejo tri osnovne barve v različni svetilnosti. Z vklapljanjem in izklapljanjem modulatorjev v različnih kombinacijah dosežejo vse barve v različnih nivojih svetlobne jakosti.
Kot smo omenili na začetku, je zaslon reflektiven, kar pomeni, da uporablja svetlobo okolice. Ko je svetleje, bolje vidimo, kaj je na zaslonu, tako kot je to pri branju knjig. Zato ti zasloni porabijo manj energije kot klasične zaslonske tehnologije LCD. Težave se pojavijo, ko želimo zaslon uporabljati ponoči (ali v temnejšem okolju). Za ta primer so na robovih zaslona vgrajene svetilne diode LED. Pri tej tehnologiji so odpravili še eno slabost, to pa je bila prepočasna odzivnost, s tem pa nezmožnost prikaza videa. Prototipni zaslon prikaže 30 sličic v sekundi, tisti, ki so ga imeli možnost držati v rokah, pa so dejali, da je igranje »jeznih ptičev« (Angry Birds) enako kakovostno, kot na kateremkoli zaslonu tehnologije LCD ali OLED, ki jih še najdemo na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.
Moj mikro, januar 2012 | Jan Kosmač