Zanimivo je poslušati, kako nekateri vidijo tablični računalnik. Kot nekaj, kar moraš imeti, kot nujnost. Ugotovili so celo to, da ljudje največ uporabljajo tablični računalnik pred televizorjem, tako da je upravljanje televizorja z njim logična izpeljanka. Smo izgubili fokus? Tablični računalnik je večji pametni telefon. Pametni telefon imamo, zakaj potem potrebujemo še tablični računalnik? Ali ne bi bilo bolje kupiti ultraprenosnika? Kolikor ljudi je poskušalo odgovoriti na to vprašanje, približno toliko odgovorov smo slišali. Apple je odprl novo kategorijo naprav, nadzira vse okoli nje, drugi so v ta prostor skočili, zdaj pa iščejo, kaj bodo v njem počeli. Prisotna podjetja niso pokazala nič novega, saj vse skrivnosti varujejo za sejem, tako da je razprava potekala bolj ali manj o načelnih zadevah in smernicah, ki so opazne oziroma ki si jih podjetja želijo. Največ o pametnih televizorjih. Še bolj pa je bilo zanimivo opazovati novinarje z vsega sveta, ki so bili nad Dubrovnikom navdušeni in so ga na veliko snemali in fotografirati. Tudi z iPadi in Tabi, kar, to moramo priznati, je videti precej smešno.

Če ste mislili, da so televizorji s katodnimi cevmi CRT stvar preteklosti in da jih boste srečali le še v muzejih, ste močno udarili mimo. Lani so jih v Aziji prodali 15 milijonov, in to iz preprostega razloga, ker so mnogo cenejši od ploskih. Analitiki optimistično napovedujejo, da se slabo triletno obdobje prodaje ploskih televizorjev, ko rasti ni bilo oziroma je bila minimalna, sicer končuje, hkrati pa opozarjajo na dvoje: da je tehnologija ploskih televizorjev izgubila svoj začetni »seksapil«, hkrati pa so se na razvitih zahodnih trgih končali prehodi na digitalno oddajanje, kar je imelo pozitiven vpliv na prodajo. V prihodnje bo prišlo do prenosa rasti z razvitih na nerazvite trge, in to naj bi bil razlog za optimizem. Kljub potencialu na tem trgu pa so tam tudi velike ovire, predvsem v nižji kupni moči tamkajšnjega prebivalstva. Tu naletimo na zanimive statistične podatke. Tako mimogrede, Slovenija je bila na karti podjetja GfK močno rdeča, s padcem prodaje, večjim od dvajset odstotkov, kot še nekatere druge sredozemske države, razlog pa naj bi bila kriza. Uvrščajo nas torej v isti koš z Italijo, Španijo, Grčijo. Če je seveda prodaja televizorjev kazalec krize.

V širšem smislu Evrope je poudarjena usmeritev, da kupci iz vzhodne Evrope veliko pozneje posegajo po novih tehnologijah in večjih zaslonih kot kupci v zahodni Evropi. Kje je razlog? Je res le v kupni moči? Morda se vsaj del odgovora skriva v pogovoru, ki smo ga imeli s predstavnikom Samsunga. Zastavili smo mu zelo preprosto vprašanje, zakaj so njihovi televizorji v Sloveniji dražji kot v Nemčiji. Ni bil začuden, tega niti ni poskušal zanikati. Povedal je žalostno resnico, da je tako z vsemi blagovnimi znamkami in da Samsung še zdaleč ni izjema. Nato smo mu povedali konkreten primer. Za 46-palčni televizor serije 8000 je trgovec pri nas zahteval okoli 2000 evrov, kupec pa ga je nato kupil prek nemške spletne trgovine za okoli 1600 evrov. In mu zastavili vprašanje, ali ni morda tudi v tem razlog, da kupci na vzhodu pozneje posegajo po novih tehnologijah. Priznati je moral, da je v tem vsaj zrno resnice.

Tehnologije in kategorije pametnih televizorjev

Zadnja leta se veliko govori o tehnologiji OLED, ki bi po prvih optimističnih ocenah, danih pred petimi leti, danes morala biti prevladujoča tehnologija na trgu. Realnost je seveda drugačna. OLED je še vedno razvojni projekt z veliko tehničnimi problemi. Napovedi o prodaji so daleč od optimističnih. Za letos analitiki napovedujejo globalno prodajo okoli 50 tisoč televizorjev, do leta 2015 pa naj bi se prodaja dvignila na 15 milijonov. To pa je v primerjavi z vsemi prodanimi televizorji izredno malo.

Osnova pametnih televizorjev bo tako še nekaj let tehnologija LCD, nadgrajena z osvetlitvijo z LED-diodami. Poleg termina pametni televizor zasledimo tudi termin »povezan« televizor, njegova evolucija pa poteka po treh vejah. Na najnižji stopnji so televizorji z osnovnimi storitvami, ki jih nadzirajo ponudniki TV-programa. Podobno kot so ti nadzirali teletekst oziroma ga še vedno, le da gre za bolj zmogljive storitve. Dodatnih storitev bo manj, kvaliteta pa višja oziroma jo bo nadziral ponudnik. Uporabnik ne bo mogel narediti veliko zunaj postavljenega okvirja, imel bo osnovne možnosti interaktivnosti, bo pa zato uporaba takšnega televizorja preprosta in ne bo zahtevala velike spremembe načinov uporabe.

V drugo kategorijo sodijo televizorji, ki jih danes največkrat srečujemo pod oznako pametni televizor. Dodatnih storitev, pametnih televizijskih aplikacij, če želite, je več, nadzirajo pa jih proizvajalci televizorja. Ti imajo svoj portal ter izbirajo storitve in njihovo kvaliteto. Uporaba takšnega televizorja je nekoliko težja in zahteva spremembo obnašanja uporabnika.

Najbolj zmogljivi televizorji sodijo v tretjo kategorijo, kjer storitve izbirajo uporabniki (tipičen predstavnik je Google TV). Televizor je popolnoma odprt v internet, uporabnik ima velik izbor dodatnih storitev, njihova kvaliteta pa je različna. Uporabnik je v celoti odgovoren za delovanje televizorja, njegova uporaba je težja, zahteva pa tudi veliko spremembo vedenja pri njegovi uporabi.

Na Kitajskem so priljubljeni televizorji, ki imajo v sebi elektroniko, običajno za pametne telefone (brez radijskega dela), in ki jih poganja operacijski sistem Android. Na televizorju so dostopne vse aplikacije iz tržnice, kot smo vajeni na pametnem telefonu ali tablici. Razlog se skriva v tem, da Kitajci na ta način najlažje prelisičijo omejitve državnih oblasti, predvsem dostop do strani s torrenti. Kitajci iščejo načine, kako priti do vsebin, ki jih želijo.

DisplaySearch je naredil raziskavo, kaj ljudje pričakujejo od pametnega televizorja. Presenetljivo, ali pa tudi ne, je to televizijski program. Kar je nasprotno želji proizvajalcev, ki želijo svoje izdelke pozicionirati kot osrednji družinski zaslon. Ubijalska televizijska aplikacija (killer app) je še vedno televizijski program.

Navigacija in nadzor

Največja težava pri pametnih televizorjih je, kako ga enostavno uporabljati. Povezano televizijo je namreč težje uporabljati z enostavnim daljincem, saj je funkcij preprosto preveč za tako preprosto napravo. Ena možnost je daljinec s popolno tipkovnico in morda še kroglo, ki funkcionira kot miš. A to ni le drago, ampak tudi zoprno za uporabo. Zato se je pojavilo več tehnoloških rešitev. Ena od njih je upravljanje z govorom. Načelo reši težavo vnosa besedil (na primer pri Facebooku), hkrati pa se pojavi očitna težava, to je podpora manjšim jezikom. Druga možnost je upravljanje s kretnjami rok, ki je nekakšna alternativa dotiku zaslona. Ta je na prvi pogled že boljša, saj ne pozna jezikovnih omejitev, vendar ima to slabost, da so potrebne velike kretnje in kriljenje z rokami pred zaslonom, kar je lepo pokazal predstavnik Samsunga, ko je plesal pred televizorjem serije 8000 z vgrajenim mikrofonom in kamero. Uporabnik se mora kretenj naučiti, načelo pa tudi ne rešuje problema vnosa besedila. Kot tudi ne tretji pristop, zaznava gibanja pred zaslonom, ki bi ga lahko primerjali s premikanjem miške. Premikamo roko, s tem pa tudi kazalnik na zaslonu. Si lahko zamislite, da boste morali Facebook, Google ali kaj podobnega pred televizorjem uporabljati stoje? Nikakor.

Na srečo je še ena opcija. Tablični računalnik ali pametni telefon in aplikacija zanje. Vsaj enega verjetno imamo, zato je način primeren, hkrati pa omogoča še nadgraditev v obliki aplikacij, ki spremljajo, kaj ima uporabnik rad, nato pa mu predlagajo, kaj bi še lahko gledal. Načeloma je to tisto, kar ljudje pričakujejo od pametnega televizorja. Da omogoča hitro najti želeno vsebino, serijo ali film, ne glede na to, kje ta je, in jo takoj tudi začne predvajati. Po možnosti čim ceneje. Da predlaga, kaj moramo pogledati, in da nas preseneti, ko nam predlaga ogled nečesa, česar nismo pričakovali, a nam bo všeč.

Hkrati se spreminja še pogled proizvajalcev na naprave z zaslonom, ki jih imamo doma. Namesto klasičnega pogleda, ko je televizor v središču, vse ostale naprave pa okoli njega, postajajo vse enakovredne, v središču pa je oblak. Video, ki ga na primer posname družinski član s telefonom nekje na dopustu, lahko skoraj takoj gledajo domači doma na svojem televizorju. Zato je prihodnost v novih načinih distribucije vsebin, novih možnostih deljenja vsebin in enostavnosti uporabe.

Kaj so povedali?

Philips in kitajski TPV sta ustanovila skupno podjetje, v katerem ima TPV 70-odstotni delež. TP Vision bo nadaljeval z razvojem Philipsove blagovne znamke. Direktor podjetja je Maarten de Vries, prej zaposlen v Philipsu. Zagotovil je, da so tu, da ostanejo in rastejo, stavijo pa na pametne funkcije in dizajn svojih izdelkov.
…
Philips je napovedal in pokazal nove izdelke iz družine avdiorešitev Fidelio Wireless Hi-Fi za brezžični prenos glasbe z mobilnih naprav. Hkrati bodo njihovi izdelki prilagojeni delovanju s televizorji novonastalega podjetja TP Vision.
…
Samsung je pokazal že viden televizor serije 8000, ki ga upravljamo z glasom, kretnjami in prepoznavo obraza. In to prek zanimive aplikacije fitnesa. Se še spomnite vodene aerobike na jutranjih programih? To je podobno. Na levi strani zaslona je videoposnetek vadbe, na desni posnetek kamere vašega skakanja pred zaslonom. Funkcijo deljenja vsebin med napravami so nadgradili v storitev v oblaku, 5 GB prostora je zastonj. Kaj bodo prikazali na sejmu IFA? Nove televizorje LED, pri katerih bo poudarek na dizajnu, ki bo še pomembnejši na novem premium televizorju, ki bo v vseh pogledih postavljen nad obstoječo serijo 8000.
…
Podjetje Sennheiser, ki je znano po profesionalni avdioopremi, predvsem slušalkah, je pokazalo slušalke IE 800, ki jih vstavimo v ušesa, ter digitalni ojačevalnik zvoka za slušalke.

Moj mikro, maj 2012 | Marjan Kodelja