Trendi, ki se kažejo na poslovnem segmentu telekomunikacij, so dokaj dober kazalec, kaj lahko čez čas pričakujemo tudi drugi smrtniki. Razlogov za to je kar nekaj. Navedimo le omejenost/velikost samega okolja, ki ga je lažje obvladovati, ter »pripravljenost« poslovnega segmenta, da v začetni fazi za storitev ali izdelek plača višjo ceno. Poleg tega se dinamika sprememb v poslovnem segmentu giblje med tremi in šestimi leti, medtem ko se na področju domače uporabe ta termin skrajša v mesece (seveda obstajajo tudi določene izjeme). Najrazličnejši dogodki, namenjeni tovrstni tematiki, so zato kot nalašč, saj se uporabniki seznanijo z napovedmi, dobijo odgovore na morebitna vprašanja in razrešijo dileme. Področju telekomunikacij v poslovnem segmentu je bila namenjena tudi letošnja konferenca Telekomunikacije 2008 (www.telekomunikacije.org/).

HITER RAZVOJ

Nedvomno smo bili v zadnjih letih priča izredno hitremu razvoju. Še pred dobrim desetletjem smo »capljali« za najrazvitejšimi državami, danes pa se morda niti ne zavedamo, da sodimo po ravni telekomunikacijskih storitev med vodilne države EU-ja, pa tudi v svetovnem merilu se nam ni treba sramovati. Če pogledamo v države, ki so bile nekdaj republike bivše skupne države, lahko ugotovimo, da povsod še ni izvedena digitalizacija. Napredek gre v veliki meri na račun operaterjev, ki delujejo v konkurenčnem okolju, med seboj povezujejo storitve in jih ponujajo uporabnikom v obliki različnih paketov (na primer storitveni trojčki). Alternativni operaterji so danes nedvomno resni igralci na telekomunikacijskem trgu, saj omogočajo dostop do širokopasovnih storitev že praktično več kot polovico uporabnikom. Strah, da je Slovenija premajhen telekomunikacijski trg, na katerem ne bi bilo možno razviti konkurenčnega okolja, je bil torej odveč. Včasih se celo zdi, da je pridobitev tržnega deleža pred dobičkom, zato so investicije lahko celo višje, kot je dejanski potencial trga v razumnih časovnih okvirih. Lep dokaz je število mobilnih, DSLAM (Digital Subscriber Line Access Multiplexer) in FFTH (Fiber To The Home) omrežij. Vsekakor pa se moramo zavedati, da lahko danes komplementarna omrežja jutri postanejo resni tekmeci. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da še nismo izkoristili vseh dostopnih tehnologij (npr. WiMax – Worldwide Interoperability for Microwave Access).

KOLIČINA PROMETA ŠE NARAŠČA

Počasi smo uporabniki spoznali, da ne bodo izpolnjena nadrealistična pričakovanja – da bodo na vseh področjih prisotni vsi operaterji. To je navsezadnje tudi pravilno, saj to z vidika stroškov ni utemeljeno. Prej ali slej pa bi se to pokazalo le v slabši kakovosti storitev oziroma višjih cenah, ki jih na koncu plačamo vsi skupaj. Če se vam zdi, da je v letu Gospodovem 2008 zdaj že vse jasno, temu še zdaleč ni tako. Količina podatkov prek spleta se še vedno strmo povečuje. Za obdobje od leta 2006 do 2010 naj bi se promet povečal za šestkrat. To pomeni, da operaterji že razmišljajo resno tudi o drugačnih mehanizmih obračunavanja storitev.

Kakorkoli že, dejstvo je, da telekomunikacijske storitve spreminjajo življenje okoli nas. Lep primer je vpletanje svetovnega spleta tudi v volilne kampanje, tako v domačih logih kot onstran velike luže. Mobilna družba naj bi zviševala kakovost življenja. Sploh še znamo živeti brez svetovnega spleta in elektronske pošte? Dejstvo je, da so pretekle generacije živele bistveno drugače. Nekdaj so v domačem kraju ali vasi imeli vse, kar so potrebovali, na enem mestu (šola, trgovina ...). Danes pa praktično ne moremo živeti brez mobilnih komunikacij, katerih naloga je povezovanje in sodelovanje med uporabniki. Vsekakor pa bo skupaj z novimi storitvami potrebna tudi sprememba ustaljenih navad in delovnih procesov, katerih končni rezultat mora biti viden v obliki boljše uporabniške izkušnje.

KJE STE, UPORABNIKI?

Kljub slavospevu mobilnosti in širokemu spektru storitev, ki so že danes mogoča, pa se le težko izognemo vprašanju: Internet postaja mobilen, kje zlomka so njegovi uporabniki? Dejstvo je, da so na mobilnih terminalih že danes mogoče praktično vse storitve, ki smo jih vajeni. Raziskave kažejo zanimive ugotovitve. Potrjujejo domnevo, da uporaba (uporaba = število uporabnikov x pogostost uporabe) še zdaleč ne dosega potenciala tega področja. Mobilni uporabniki (približno 30 odstotkov vseh) uporablja te storitve razmeroma redko (okrog 10 odstotkov). Še zanimivejši so razlogi, ki jih navajajo uporabniki. Najpogostejši so cena storitve, majhni zasloni naprav in njihova cena ter nepredvidljiva (spremenljiva) hitrost. Uporabniki so poleg razlogov podali tudi svoja pričakovanja (npr. okvirna cena naprave, ki je zanje sprejemljiva). Nenavadno pa je, da so pričakovanja v veliko primerih že izpolnjena in se npr. cene gibljejo v želenih okvirih. Pri domači uporabi je najverjetneje glavni razlog v tem, da se je težko odločiti za plačilo dveh naročnin za dostop do spleta (npr. za ADSL ter dostop do spleta prek mobilnega telefona). Kljub prepričevanju operaterjev, da gre za storitvi, ki nista enaki, temveč se dopolnjujeta, pa to za domače uporabnike gotovo ne šteje.

MOBILNE NAPRAVE IN NAPREDNE STORITVE

Mobilne napravice, s katerimi lahko dostopamo do naprednejših storitev, se počasi, a zanesljivo segmentirajo. V grobem jih delimo v naprave za dostop do interneta, ki lahko prevzamejo tudi vlogo telefonskega aparata. V drugi skupini so naprave za dostop do e-pošte in spremljajočih storitev. V tretji skupini pa so mobilni telefoni z možnostjo dostopa do interneta. Zanimivo pa je, da se danes še vedno proda slabih 90 odstotkov običajnih mobilnih telefonov ter dobrih 10 odstotkov »pametnih« (smart phone). Na evropskem trgu prevladujejo aparati z operacijskim sistemom Symbian (www.symbian.com/), v deželi vzhajajočega sonca ima pomemben delež OS Linux.

Tudi na mobilni sceni se srečujemo z znanci, kot SO MSN, Gmail, YouTube. Uporabniki se pogosto odločajo za dostop do elektronske pošte in drugih virov (npr. koledar, stiki). Rešitev lahko pripravimo sami ali se odločimo za storitev prek operaterja. Ta izvede potrebne operacije (push) prek strežnika do strežnika Exchange ali Lotus Notes v podjetju. Uporabnik komunicira z operaterjevim strežnikom relay, ki je povezan s tako imenovanim potisnim priključkom (push connector). Če da uporabnik ne uporablja strežnika Lotus Notes ali MS Outlook, lahko prenos izvede tudi prek strežnikov POP3 ali IMAP. Ne smemo pozabiti niti na priljubljeni Blackberry, so se pa na omenjeni konferenci pojavila vprašanja uporabnikov, povezana z varnostjo oziroma zasebnostjo.

Za naslednje leto se predvideva porast storitev geopozicioniranja oziroma storitev, ki so povezane z lokacijo (location based services). Pri uporabi novih storitev operaterji računajo predvsem na populacijo med petnajstim in tridesetim letom. Pri večini uporabnikov se vse jasneje kažejo zahteve po širokopasovnem dostopu do omrežij za čim nižjo ceno, ob možnosti dostopa do storitev na zahtevo. Morda drži misel enega od operaterjev, da si kupci želijo paradiž, ki bi ga po možnosti dobili brezplačno.

Ena od zanimivejših (in uporabnih) storitev, ki je bila predstavljena v zadnjem času, je Mobitelova storitev M:Konferenca. Gre za storitev, ki omogoča povezavo uporabnikov na ravni glasovnega oziroma video klica. Vabilo na mobilno konferenco odda uporabnik prek spletnega vmesnika ali SMS-sporočila, konferenčni klic pa se vzpostavi samodejno. Do M:Konference lahko dostopajo uporabniki prek spletnega portala https://moj.mobitel.si/. Če smo bili pred dobrim letom priča predstavitvi storitvi M:Stik, so tako uporabniki kot operaterji z njo pridobili določene izkušnje.

ODPRTI SISTEMI IN POSLOVNI MODELI

Časi zaprtih telekomunikacijskih sistemov se iztekajo. Potrebne so nove, odprte platforme, ki so zanesljive in omogočajo hitro vpeljavo storitev ter podporo različnim tipom storitev. Tehniki dobro vedo, kaj oprema omogoča, prodajno osebje pa jim poskuša dopovedati, kaj trg potrebuje. Po drugi strani prodajniki poznajo zahteve trga, zato pogosto ne sprašujejo, kaj oprema omogoča. Prava pot bo verjetno kompromis – najprej je treba preveriti, kaj zahteva trg, v naslednjem koraku pa ugotoviti, ali oprema to omogoča oziroma kakšna so vlaganja, ki bodo to omogočila. Najpomembnejše pa je, da mora kupec dobiti storitev na ravni pričakovane kakovosti. Lep primer je ponujanje prenosa govora prek IP-protokola. Operaterji ponujajo storitev kot nadomestilo običajnega TDM-a, uporabniki pa so zaradi morebitnih težav, ki jih prej niso bili vajeni (kljub bistveno nižjim cenam) vseeno razočarani. Iz navedenega lahko razumemo, naj operaterji ne bi ponujali več le storitev in vsebin, temveč je njihova naloga omogočiti »zadovoljstvo« uporanika.

Fleksibilen poslovni model je danes nujnost, prvi pogoj je ustrezna prilagodljivost IT-ja, ki danes pogosto ni pripravljen za hitre spremembe. Tako kot v hiši je prav, da začnemo s trdnimi temelji tudi tu. Glede na vse možnosti komunikacij, ki so okrog nas, je nujna ustrezna organizacija. Glede na to se »enotna« številka zdi kot nujnost (E-164). Praktična izvedba sistema, ki temelji na infrastrukturi DNS, ni več vprašanje, več vprašanj je povezano z načinom, kako dobiti številko, katere storitve so na voljo (npr. pogovor ni na voljo, lahko pa pošljemo e-pošto ali odpremo pogovorno okno) ...

KDAJ »VIDEO READY«?

O videokonferencah je bilo izrečenih že veliko besed. Ob vseh potencialnih možnostih, ki jih imajo, pa nikakor ne zaživijo v pričakovanem obsegu. Med razloge lahko prištejmo tudi dosedanje »slabe izkušnje«. Nova video komunikacija naj bi bila veliko bližja realnosti. Tako naj bi se spremenila v pravo navidezno prisotnost (telepresence). Nove video konference bodo omogočile sestanke, kjer bo polovica udeležencev dejansko prisotnih, druga polovica pa prek konferenčnega sistema. Priznati moram, da so najrazličnejše predstavitve fascinantne (npr. www.youtube.com/watch?v=YQnffi6tN0g, ali www.tandberg.com/totaltelepresence/ ). Če je verjeti napovedim, bo v nekaj letih delež video prometa tudi na ta račun zrasel z desetih odstotkov na približno trideset. Če ste omrežje nadgrajevali za potrebe govornih aplikacij, ne mislite, da je vaše delo že opravljeno. Današnja omrežja namreč niso »video ready«, zato nas čaka pri vpeljavi precej izzivov, ki so pogosto drugo ime za težave.

Telekomunikacije, December 2008 | Marko Koblar