Ko je telefon pred dobrim letom prišel na trg, je bil »najlepši« med vsemi telefoni s sistemom Android, v tem pogledu za nekatere nič slabši, če ne celo lepši od iPhona 5S. Po letu dni uporabe se na ohišju poznajo posledice padcev na tla. Po pravici povedano, teh je bilo kar nekaj, zgodijo se vsem, telefona pa tudi namenoma nismo oblekli v zaščitno srajčko. Presenetljivo pa je, če odmislimo nekaj prask in manjših poškodb kovinskega dela ohišja, da padci niso povzročili resnih poškodb. Ne samo, da ni prišlo do razbitja zaslona, na njem ni niti ene praske. So se pa po enem letu pojavile druge »strojne« okvare. Svetilo pod mestom, kjer sta tipki za »domov« in »nazaj«, je nehalo delovati, zaradi česar je telefon težje uporabljati v temi, če nagonsko ne vemo, kje natančno sta ti na dotik občutljivi področji. Pojavil se je tudi problem pešanja baterije, kar je postalo izrazitejše v zadnjih mesecih enoletne uporabe. Če je baterija na začetku od jutra do večera brez težav zdržala resno uporabo, začne zadnje čase pri taki obremenitvi ob 15. uri že javljati skorajšnjo izpraznjenost. Problem je izrazitejši, kadar smo na primer na daljši poti in mora telefon velikokrat menjati bazne postaje.

V enem pogledu pa nas je HTC pozitivno presenetil. Nadgradnje programske opreme so bile redne, ko je na primer skupaj z novim modelom izšla nova različica uporabniškega vmesnika, je bila ta kmalu na voljo tudi za starejši model.

Mnenje: Škoda, da telefon nima možnosti enostavne (cenene) menjave baterije, ker v vseh drugih pogledih ni zastarel, ni postal prepočasen zaradi nadgradenj in zahtevnejših aplikacij, predvsem pa je njegov videz še vedno moderen.

Pol leta s SmartBandom

Trak za beleženje življenja smo želeli preizkusiti zato, ker nas je zanimalo, ali ga je res mogoče dlje časa nositi 24 ur na dan. Od vseh, ki so bili na voljo pred pol leta, je Sony glede tega obetal največ. Dejansko ga je mogoče ves čas imeti na sebi, drugo vprašanje pa je, kakšen smisel ima to in koliko nam zbrani podatki res pomagajo pri doseganju bolj zdravega življenja.

Pol leta je premalo, da bi baterija občutno izgubila svojo zmogljivost. Tako kot na začetku ga je tudi zdaj treba polniti vsake štiri do pet dni. Po mesecu dni nošenja traku pozabimo, da ga imamo okoli zapestja, pademo pa tudi v rutino preklapljanja med dnevnim in nočnim režimom delovanja (tinyurl.com/lwfhsds), ni mu škodovalo niti prhanje, pot med tekom, pa tudi skok v bazen ne. V tem času je bilo nekaj nadgradenj tako aplikacije za spremljanje kot strojne programske opreme traku. Na žalost so nekatere novosti na voljo le uporabnikom, ki trak uporabljajo skupaj s telefoni iz družine Xperia.

Mnenje: Škoda, da Sony v tem času ni popravil kritik na račun delovanja. Najbolj problematična je nezmožnost vplivanja na interpretacijo podatkov, ki jih trak beleži za nazaj, ko so še naloženi v oblak. Namesto da pazimo na redno preklapljanje med načini uporabe, bi lahko pozneje v aplikaciji povedali, kdaj smo dejansko šli spat in kdaj smo se zbudili, ne pa da so podatki, če pozabimo preklopiti, napačno interpretirani. Podobno bi lahko tudi za nazaj spreminjali dolžino koraka in tako vpliva na pravilnejši prikaz prehojene ali pretečene razdalje.

Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja |