Dejstvo je, da so tipkovnico naredili, čeprav da smo bili glede tega pred enim letom nekoliko skeptični. Ker slika pove veliko več kot besede, smo jo naredili. Pa še v zastavo smo jo oblekli, da je zadeva bolj narodno zavedna. Besede funkcij so prevedene, nekoliko je spremenjen razpored tipk, nekateri znaki, ki jih, kot pravijo večkrat uporabljamo, so na drugih nivojih. To pomeni, da so dosegljivi s tipko »Shift«, se opravičujemo, »Dvigni«, namesto s tipko alt.gr. Bistveni simboli so na istih mestih, je pa nekaj manjši sprememb predvsem pri lokaciji drugih simbolov (ločila, matematični simboli, valuta). To pomeni, da bomo uporabniki, ki tipkamo večprstno in na slepo, nekaj časa delali napake. Vsaj toliko časa, dokler se ne bomo navadili na novost. Sicer pa je to vseeno bolje, kot je zdaj, ko obstajajo razlike med »slovenskimi« tipkovnicami. Ker ni jasnega standarda, vsak proizvajalec uvede kakšno manjšo, na prvi pogled nepomembno razliko.
Večja izbira za uporabnike
Večina evropskih držav je že sprejela nacionalne standarde za tipkovnico, ki sledijo mednarodnemu standardu ISO 995. V inštitutu poudarjajo, da novi izvirni standard ne bo odpravil obstoječih tipkovnic, ampak samo dal uporabnikom večjo možnost izbire.
Delovna skupina Sista je osnutek standarda pripravljala približno leto dni, skupaj s sprejemom osnutka na tehničnem odboru pa je priprava trajala leto in pol. Pri tem so se člani delovne skupine držali dogovora, da se na drug položaj premakne čim manj znakov z osnovne lege na obstoječi tipkovnici in se tako uporabnikom omogoči lažji prehod na novo tipkovnico.
Kako naprej? Da bo standard sploh uporaben, ga bodo morali upoštevati, poznati najprej operacijski sistemi. S tem verjetno ne bo večjih težav, saj ne gre za velik poseg, pač pa za nekaj, kar se izvede kot popravek (govorimo v besednjaku operacijskega sistema Windows). Nekaj časovnega zamika bo, a prej ali slej bodo operacijski sistemi zagotovo upoštevali naš standard. Večje težave pa se bodo pojavile na strani proizvajalcev tipkovnic in prenosnih računalnikov. Zakaj? Znaki oziroma besede so na tipke natisnjeni. Kratko in jedrnato. Morali bodo narediti izredno majhne serije na primer tipk »Potrdi« in še kakšnih, kjer je jasno, da jih ne upošteva noben drug standard. »Enter«, »Shift«….so univerzalna imena, kar pomeni, da so tipke izdelali v veliki seriji in jih uporabljali na več »nacionalnih« tipkovnicah. Sestavljanje tipkovnic je avtomatiziran proces, zato nas zelo zanima, ali bo slovenskih tipkovnic sploh dovolj, da se jih bo splačalo tako izdelovati. Poleg tega, da je na svetu več proizvajalec tipkovnic (veliko manj kot pred leti, a še vedno več kot eden), je treba upoštevati tudi, da imajo ti več modelov. Da ne govorimo še o proizvajalcih prenosnih računalnikov. Ročno sestavljanje slovenskih tipkovnic je možno, a spet vprašljivo, predvsem pa dražje.
Se pa strinjamo, in to kljub zlivanju žolča na spletnih forumih – zakaj ne bi imeli svojega standarda, če ga imajo drugi? Smo slabši od Nemcev ali Francozov? Slabši ne, le manjši. Kaj to pomeni? Da bomo pri nakupu naslednje tipkovnice spet dobili nalepke, ki jih bomo sami nalepili na tipke, ali pa bo to naredil že prodajalec. Lahko pa, da bo država javni upravi zapovedala, da morajo kupiti nove tipkovnice in s tem dati zagon proizvajalcem, da jih izdelajo, nam uporabnikom pa možnost, da jih dobimo po primerni ceni. Upajmo, da temu ne bo tako. Zakaj pa bi zapravljali davkoplačevalski denar za nekaj, kar ni nujno. A zgodovina je lahko poučna. Slovenski Lotus Notes smo dobili le zato, ker je država takrat obljubila, da ga bo določeno količino kupila. Realno je torej pričakovati, da bo na primer Logitech ponudil trgu le en svoj model, recimo najbolj prodajanega, po slovenskem standardu. Kako pa bodo tega upoštevali proizvajalci prenosnikov? Na odgovor na to vprašanje bomo morali počakati!
Moj mikro, Marec 2009 | Marjan Kodelja
