Golo število patentov, ki so posredno ali celo le neposredno povezani z mobilno telefonijo, onemogoča vstop malih inovativnih podjetij na ta trg, saj ta preprosto nimajo denarja, da bi plačevala intelektualne pravice. Le Apple je bil v stanju ponuditi trgu iphone, saj ima podjetje dovolj denarja, hkrati pa ustrezno število drago plačanih odvetnikov, ki ga branijo pred tožbami. Če bi si iphone zamislila skupina mladih podjetnikov, kar še zdaleč ni nemogoče, ga danes ne bi bilo. Izrojenost sistema, ki nujno potrebuje spremembe, kar vedo vsi, vendar nihče nima poguma sistema reformirati, tako kot Slovenija nima poguma za prepotrebne reforme, kažejo tudi primeri podjetji, ki na trgu kupujejo patente. Taka podjetja ničesar ne proizvajajo, zaposlene imajo ekonomiste, ki na trgu od podjetji v finančnih težavah za mali denar kupujejo njihovo intelektualno lastnino, ter odvetnike, ki potem od podjetji v dobrem finančnem stanju, katerih izdelki »kršijo« tako pridobljene patente, izpulijo čim več denarja. Težko bi dejali, da je to inovativno podjetništvo in da takšno »mrhovinarstvo« pripomore h globalnemu blagostanju.
Patentna vojna je najsilovitejša na trgu pametnih telefonov, saj število sodnih sporov od leta 2006 letno poraste za četrtino (25 %). Razlog je denar. Trg mobilne telefonije je vreden nekaj milijard dolarjev letno in podjetja se borijo, da bi sebi odrezala največji kos pogače. Patentni sistem pa v osnovi ni bil oblikovan za služenje denarja, a ga podjetja vseeno uporabljajo v ta namen. Microsoft se je v posel vključil pred kratkim, doslej pa je podpisal deset pogodb s proizvajalci telefonov Android, ki mu morajo plačevati za uporabo njegovih patentov. Ocenjeno je, da bo Microsoft letos zaslužil okoli 444 milijonov dolarjev (vir: Goldman Sachs), pod predpostavko, da bo Microsoft za vsak prodani telefon dobil med tremi in šestimi dolarji. Če proizvajalec noče plačati, si na vrat nakoplje tožbo. Patenti pa ne zajemajo le golega delovanja telefona, temveč tudi širše stvari, kot je način odklepanja telefona ali načine kupovanja v aplikacijah. Kršitve takih patentov so v središču patentne vojne. Podjetje Lodsys naj bi imelo patent za kupovanje v aplikacijah, zato je pred sodišče zvleklo več neodvisnih piscev aplikacij za iphone. Podjetje je tipični primer tako imenovanega »izkoriščevalca patentov«, saj patenta ne uporablja v izdelkih, temveč z njim služi. Koga toži, ni naključje. Napada male pisce aplikacij, ki nimajo ne znanja ne virov, da bi se uprli, običajno je zanje enostavneje, da se pokorijo in plačajo zahtevani znesek. Lodsys se seveda brani in trdi, da s tožbami ščiti svoje pravice in da od kršiteljev terja le nadomestilo izgube. Kar je, milo rečeno, neumno, saj če ima nekdo širok patent za kupovanje v aplikacijah, to hkrati pomeni, da nihče ne more narediti podobnega sistema, ki patenta ne bi kršil. Primer podjetja Lodsys pa je le vrh ledene gore, saj je podobnih zgodb še veliko. Najhuje pa je, da patentne vojne proizvajalce veliko stanejo, ta strošek pa brez sramu zvalijo na pleča kupcev, saj je posredno upoštevan v ceni izdelka.
Moj mikro, februar 2012 | Marjan Kodelja |
