Omrežje NMT velja za prvo generacijo mobilne telefonije, prva omrežja pa so na področju Skandinavije (od tudi ime Nordic Mobile Telephone) začela delovati leta 1981. Pri nas je omrežje delovalo na frekvenci 450 MHz, prve naprave, ki so bile prevelike za nošenje, pa so si v svoja vozila vgradili največkrat poslovneži. V tem času je bilo veliko prostora za »inovacije« lokalnih tehničnih zanesenjakov. Ti so lastnikom mobilnega aparata ponujali možnost telefoniranja v neposredni bližini avtomobila. Panasonicov analogni brezvrvični telefon so namestili na mobilno napravo, vgrajeno v avtomobil, in poslovneži so se lahko bahali, ko so sedeli na kavi v bližini parkiranega vozila in telefonirali. Mobilna naprava je bila takrat povezana s statusom lastnika, saj je veljalo, da si lahko mobilni telefon privoščiš, če imaš veliko pod palcem.

Omrežje pa leta 1991 ni bilo le naše (ali pa sploh ne), saj je pokrivalo Slovenijo in Hrvaško, centrala pa je bila v Zagrebu. Junija leta 1992 je prišlo do ločitve obeh omrežij in postavitve centrale v Ljubljani. Zaradi skupnih začetkov so imeli naročniki iz ene in druge države v naslednjih letih prednost, saj je njihov mobilni telefon deloval v obeh novonastalih državah. Do leta 1995 ni bilo pomembnejših mejnikov. Mobitel je pridobival naročnike in se, tako kot ves svet, pripravljal na gradnjo digitalnega omrežja mobilne telefonije.

ZAČETEK DIGITALNEGA OBDOBJA

Novembra leta 1995 je Mobitel postavil testno omrežje GSM v Ljubljani, naslednji mesec pa dobil status mobilnega operaterja na področju Slovenije. Komercialno je Mobitelovo omrežje GSM zaživelo julija leta 1996, kar je približno pet let po prvem komercialnem omrežju GSM na svetu, ki so ga leta 1991 zagnali na Finskem. V naslednjih letih je število naročnikov mobilne telefonije GSM strmo raslo, pa čeprav ne moremo trditi, da so bile cene aparatov in storitev nizke. Prvi uporabniki smo pazili, kdaj kličemo, kam in kako dolgo se pogovarjamo. Hitro pa se je izkazalo, da je mobilna telefonija GSM ne samo globalna prek možnosti nacionalnega gostovanja in telefoniranja tudi v tujini, temveč tudi storitev za vse, in ne več le za poslovneže ali bogate. To se kaže tudi v slovenski posebnosti. Mobitel, pisano z malo začetnico, je kmalu postal sinonim za mobilni aparat, tako kot so superge ponekod sinonim za športne copate.

Za ta prva leta omrežja GSM je značilno postopno uvajanje dodatnih storitev, razmeroma malo storitev, vključenih v naročniške pakete brez doplačila, in malo paketov. Možnost pošiljanja kratkih sporočil SMS je bila uvedena šele marca leta 1998, v tem mesecu pa je država Mobitelu podelila tudi koncesijo za mobilno telefonijo. Septembra tega leta je imel Mobitel že 100 tisoč naročnikov v omrežju GSM. Konec tega leta je prišlo še do dveh pomembnih dogodkov. Podjetje Debitel je podpisalo pogodbo o trženju storitev in postalo prvi »virtualni« mobilni operater pri nas. Mobitel pa je uporabnikom ponudil tudi možnost predplačniškega telefoniranja, pod blagovno znamko Mobi. S tem letom pa se tudi konča razmeroma mirno obdobje Mobitela, ko je bil sam na trgu, saj leta 1999 dobi konkurenta.

LIBERALIZACIJA TRGA MOBILNE TELEFONIJE

Tik pred komercialnim zagonom omrežja Si.mobil v marcu leta 1999, je Mobitel februarja prevetril svojo ponudbo. Znižal je cene za 35 odstotkov, uvedel sekundni obračunski interval in predstavil več paketov. Aprila pa je znižal cene predplačniških paketov in uvedel nove storitve, med drugim možnost pošiljanja kratkih sporočil iz preplačniškega mobilnega telefona. V tem letu je Mobitel še nekajkrat spremenil svoje cene in zelo otežil vstop Simobila na naš trg, še toliko bolj, ker ta na začetku ni bil pripravljen na tako oster Mobitelov odziv. To leto lahko označimo tudi kot leto, ko smo se uporabniki navadili na nizke cene subvencioniranih aparatov in na vezavo na operaterja za določen čas.

Za čas od Simobilovega vstopa na trg in do začetka gospodarske krize leta 2009 je značilno, da sta se oba operaterja bojevala za uporabnike. Predstavljala sta nove storitve, pri marsikaterih sta bila med prvimi operaterji na svetu, pri tem pa sta šla tako daleč, da sta oba predstavila novost istega dne, tako da je prvi primat zadržal kvečjemu nekaj ur. Za to obdobje je značilno tudi, da je Mobitel predstavil nekatere storitve (WAP, push-to-talk – pritisni in govori), ki so se pozneje izkazale za komercialno neuspešne.

V leti 2000 smo priča poenostavitvi gostovanja predplačniških uporabnikov v tujini. Na začetku so tako lahko brez predhodnega naročila v tujini sprejemali dohodne klice, leta 2001 pa smo lahko tudi klicali brez predhodnega naročila. Zdaj imamo Slovenci možnost gostovati v omrežjih tujih operaterjev skoraj po vsem svetu. Število pogodb o gostovanju ni več velika novica.

POLTRETJA GENERACIJA IN VEGA

Julija 2001 sta oba takratna operaterja skoraj istočasno ponudila storitev prenosa podatkov GPRS. Čeprav gre pri tej tehnologija z današnjega zornega kota za nizke hitrosti, pa lahko ta mejnik označimo kot začetek mobilnega interneta. Zelo hitro uporabniki dobimo možnost dostopa do elektronske pošte po mobilnem telefonu. Družba Mobitel je predstavila prvo slovensko storitev na področju mobilnega plačevanja, imenovano Moneta. Novembra tega leta pa spremenjen obračunski interval. Usklajeno, 15-sekundni obračunski interval, ki zamenja sekundnega. Sledi leto 2002, ko se začne obdobje multimedijskih sporočil MMS. Komercailno jih prvi ponudi Si.mobil, vendar mu Mobitel takoj sledi.

Konec leta 2001 je začel delovati tretji operater Vega, ki pa je imela od vsega začetka veliko težav pri pridobivanju tržnega deleža. Vodilni tega operaterja so vedno zagovarjali stališče, da večina uporabnikov mobilni telefon uporablja le za telefoniranje in kratka sporočila, zato je bila njihova ponudba temu prilagojena. Je pa zanimivo, da je ravno Vega prva v Sloveniji predstavila pakete z vključenimi količinami storitev, ki so danes nekaj običajnega pri vseh operaterjih. Po zapletih, slabih letih in tožbah države Vega leta 2006 obupa in ugasne svoje omrežje. Bazne postaje kupita Simobil in Mobitel, na pogorišču Vege pa se kmalu pojavi nov operater, Tušmobil.

TRETJA GENERACIJA

Mobitel je koncesijo za tretjo generacijo mobilne telefonije pridobil konec leta 2001 in zanjo plačal izredno visoko ceno, ki jo je zahtevala država. Simobilu se ta znesek ni zdel komercialno upravičen, zato je svoje omrežje tretje generacije postavil nekaj let za Mobitelom, leta 2006. Še pred zagonom omrežja tretje generacije sta oba operaterja predstavila mobilna večpredstavna portala. Mobitelov Planet je bil logično nadaljevanje portala Pinkpong, Simobilov pa je bil kopija podobnega portala Vodafona, s katerim je imel lastnik Simobila pogodbo o komercialnem sodelovanju.

Konec leta 2003 je Mobitel predstavil omrežje UMTS, in to dejansko med prvimi operaterji na svetu, saj so prva omrežja UMTS nastajala ravno to leto. Če zanemarimo druge tehnologije, ki jih tudi uvrščamo v tretjo generacijo! Kajti prvo omrežje 3G je dve leti prej postavil japonski operater NTT DoCoMo (tehnologija W-CDMA). Simobil na to odgovori z predstavitvijo nadgradnje GPRS-a, tehnologije EDGE. Kaj je bilo še pomembnega v letih 2003-4. Predplačniki so lahko začeli uporabljati tehnologijo GPRS. Naslednje leto, leto 2005, pa je pomembno zato, ker je konec tega leta Mobitel ugasnil omrežje NMT. S tem smo v Sloveniji zaključili s prvo generacijo mobilne telefonije.

POJAVI SE TRETJI OPERATER

Po koncu Vege se je začela razprodaja njenega premoženja. Mobitel in Simobil sta vsak kupila polovico baznih postaj, nekaj preostale opreme pa so prodali v tujino. Neotipljivo premoženje, koncesijo in frekvence pa je z nakupom ostanka Vega prevzel Mirko Tuš. Nov operater je začel komercialno delovati v drugi polovici leta 2007 in razburkal trg s svojimi paketi, ki so vsebovali zakupljene količine. Po čudni poti je novi operater prišel tudi do frekvenc na področju 900 MHz (GSM), tako da je vrnil del frekvenc iz območja 1800 MHz, v zameno pa dobil proste frekvence v nižjem območju. Če je to zbujalo dvom in pravilnosti postopka, je toliko bolj završalo, ko je Tušmobil, ker se na poizvedbo Apeka ni javil nihče drug, dobil še koncesijo za UMTS brezplačno. Danes imajo vsi operaterji svoje omrežje UMTS, Tušmobil pa veliko stavi na tako imenovani UMTS 900, ki mu daje prednost predvsem pri hitrejšem pokrivanju prebivalstva s signalom in boljšim sprejemom v notranjosti stavb.

ČETRTA GENERACIJA

S prvo generacijo mobilne telefonije smo močno zaostali za Evropo, z GSM-om nekoliko manj, pri gradnji omrežij 3G in njihovi nadgradnji pa smo bili med prvimi. Kot kaže, pa temu ne bo tako pri gradnji omrežje četrte generacije. Operaterji za tako imenovani LTE nimajo denarja, pa tudi prostih frekvenc ne. Čakajo na sprostitev frekvenčnega območja, ki ga je zasedala analogna televizija? Zagotovo pri vpeljavi četrte generacije ne bomo med prvimi. Škoda, kazalo je dobro, nato pa je udarila kriza! Za prvih dvajset let so značilni hiter napredek in velike investicije. Kako pa bo v prihodnje?

Moj mikro, marec 2011 | Marjan Kodelja |