Založniki iger gledajo na vse skozi denar, pomembno jim je le, koliko igra zasluži. Odlična grafika, slaba vsebina in denarja je veliko. Tudi če so igre narejene, da jih igralci igrajo dlje časa, potem bodisi morajo ti kupovati nadgradnje ali pa pripomočke znotraj igre, brez katerih ne morejo biti uspešni. Založniki ščitijo igre na vse mogoče načine, da bi bilo piratstva čim manj, nič pa ne dajo. Minecraft je popolno nasprotje tega. Grafika je prvinska, kot bi gledali računalniško igro na dvajset let starem računalniku. Namenoma je takšna, ker je to bistvo, grafika postane vsebina. Lahko bi bila vrhunska, vendar bi to uničilo igralno izkušnjo. Minecraft kupiš le enkrat in od takrat so vse nadgradnje zastonj, pa še cena 20 evrov je skromna v primerjavi s cenami nekaterih iger. Zelo nekapitalistično, celo socialistično. Vsi so vedeli, da je vsaka nova različica takoj na voljo tudi v nelegalni (piratizirani) različici, pa se za to niso zmenili. Na nekatere strežnike s to različico ne moreš, a je dovolj takšnih, ki omejitve nimajo, pa še svojega lahko vsak postavi. Igra je brezčasna, ne konča se in leta jo lahko igraš, zato jo igralci, ki so resnični ljubitelji, prej ali slej kupijo.

Vsak resni razvijalec iger bi znal povedati, da se tako ne more preživeti. Vsakih nekaj let moraš izdati novo igro, ni pomembno, kako kakovostna je, le da jo lahko dobro prodajaš za veliko višji znesek. Pa še čim več stvari moraš prodati v igri. Po njihovem drugače ne gre. Mojang je dokazal, da gre. Od leta 2011 so na račun igre solidno služili, igralci pa jim nikoli niso očitali, da jih prinašajo okoli. Skrbeli so za nadgradnje, izdajali različice igre za druge osnove (platforme), kar so igralci zahtevali od njih, organizirali srečanja ljubiteljev ter v igro dodajali presenečenja, ki so še dodatno razvijala ustvarjalnost in logiko igralcev. Nič čudnega, da se je okoli igre razvila trdna skupnost igralcev. Malo je takšnih, ki so jo prenehali igrati, javna skrivnost pa je, da jo igrajo mladi in stari.

Vse to, intelektualne pravice do igre, razvojni studio in trdno bazo igralcev je dobil Microsoft, vprašanje pa je, kaj bo storil. Ko je Microsoft leta 2000 prevzel igro Halo, je igro, ki je bila na začetku izdana le za sistem MacOS, počasi omejil le na igralno konzolo Xbox. Podobnega scenarija se bojijo ljubitelji Minecrafta. Da bo Microsoft igro razvijal le za Xbox in Windows naprave, na druge pa pozabil. Bojijo se tudi, da bo izboljšal grafiko. Možno je, da bo prišel direktor, ki ne bo vedel, kaj je Minecraft in zakaj je priljubljen, ter bo zapovedal vrhunsko grafiko, s tem pa uničil bistvo Minecrafta. Predvsem pa se bojijo, da bodo za Microsoft postali čreda molznih krav. Da bo spremenil način plačevanja igre, vpeljal plačevanje v igrah, omejil možnosti zasebnih strežnikov in podobno. Microsoft po pričakovanju teh skrbi ne želi komentirati. Dejstvo pa je, da je Minecraft zdaj njegov in da lahko z njim počne, kar se mu zahoče.

Pri vsem tem je zanimivo, da so enake stvari skrbele tudi Notcha, pa je vseeno privolil v prodajo. On je iz nič ustvaril Minecraft, vendar je potreboval kapital, njegovi vlagatelji pa so z veseljem sprejeli Microsoftovo ponudbo. Notch nikoli ni zaupal korporacijam. Doniral je deset tisoč dolarjev za uspeh podjetja Oculus in bil zelo kritičen do prodaje podjetja Facebooku. Zanj je dejal: »Ničesar ni v njihovi zgodovini takega, da bi jim zaupal.« Imel je idejo razviti Minecraft za očala Rift, vendar je projekt opustil. Zdaj je njegov otrok v lasti druge korporacije.

Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja |