Britanska potrošniška organizacija je konec novembra leta 2011 opozorila na poslovanje trgovca Tesco, ki je v posebni ponudbi 12 tednov oglaševal prodajo jagod po 2,99 in 1,99 funta, kupcem pa nikoli niso bile na voljo po ceni 3,99 funta, ki jo je trgovec oglaševal kot redno ceno oziroma ceno, ki so jo znižali. Primer je obravnaval britanski tržni inšpektorat in kaznoval Tesco s 300 tisoč funti, saj so dokazali, da so bile posebne ponudbe zavajajoče (vir informacije: Zveza potrošnikov Slovenije). Podobni zakoni kot v Britaniji veljajo tudi v Sloveniji. Morda mislite, da lahko prodajalec svoj izdelek oglašuje, kakor hoče, vendar v resnici ni tako. Prodajalec ne sme zavajati kupcev, čeprav je meja med zavajanjem in nezavajanjem izredno tanka. Nedopustno je, da na podlagi zavajajočega oglaševanja mislijo, da so opravili dober nakup, ko ni tako.

Tu pridemo do spletnih »kupončkarjev«, ponudnikov, ki na svojih spletnih straneh (ali v mobilnih aplikacijah) ponujajo nakup kupona, papirja, ki si ga uporabnik po nakupu sam natisne, z njim pa nato pri ponudniku uveljavlja obljubljeni popust pri nakupu izdelka ali storitve. Zmotilo nas je, da so tovrstne ponudbe vedno opremljene s podatki o »redni ceni«, poleg cene, ki jo oni zahtevajo, razliko pa na veliko zapišejo kot popust. Težava je, ker kupec zelo težko oziroma celo ne more preveriti, ali podatek o redni ceni drži. Nekatere storitve ponudbo tudi časovno ali količinsko omejijo. Števci, ki odštevajo čas pred iztekom ponudbe ali podatek o tem, da je bilo prodanih že x kosov, manjka pa podatek o količini izdelkov, storitev, ki so na voljo, so znane zvijače, kako prisiliti potencialnega kupca, da kupi brez pretiranega razmišljanja.

So pa še drugi načini, kako narediti ponudbo na prvi pogled zanimivejšo. Pri turističnih storitvah so to dodatni stroški (čiščenje …) ali pretirano plačilo za dodatne želje, ki niso navedene v ponudbi (na primer dodatna oseba). Pri prodaji izdelkov smo opazili, da gre za manj kakovostne izdelke, podobne ali enake tistim, ki jih prodajajo v TV-prodaji. Poglejmo si še en primer. Zadnje čase je pri ženskah priljubljeno podaljševanje trepalnic, za to storitev pa ne moremo trditi, da je ravno poceni. Razen če ponudbe ne najdete med »kuponsko« ponudbo. Popust je tako zelo velik, da marsikatero premami. Zaradi izkušenj žensk, ki so se odločile za tovrstno ponudbo, pa smo izvedeli, da ponudbi preprosto nista enakovredni. Za polno ceno ženski »nalepijo« umetno trepalnico na skoraj vsako pravo trepalnico, zato so po posegu videti košate, pri kuponski ponudbi pa občutno manj. Predstavnica nežnejšega spola nam je zaupala, da je bila po poceni posegu videti kot strašilo in se je tako takoj dogovorila za polni poseg. Ostal je slab občutek, pa tudi plačala je več.

Če v kuponski ponudbi ni jasno navedeno, kaj kupec dobi, potem gre za manipulacijo. O tem ni dvoma, vendar je lahko problematično tudi, če je to zapisano na način, ki ni enostavno razumljiv. Kaj pa ženska, ki se prvič odloča za poseg na trepalnicah, o njem ve? Vendar neznanje ni izgovor. Pri kuponski ponudbi je tako kot pri vsakem trgovcu. Držati se morajo pravil, ki veljajo v državi, pristojnost za nadzor pa imajo tržni inšpektorji, vendar se ti odzovejo le na podlagi kupčeve prijave. Na drugi strani so kupci. Vzemite si čas in dobro premislite. Vodilo je jasno. Nihče ne ponuja ničesar pod ceno, torej tudi pri velikih popustih nekaj zaslužita tako ponudnik izdelka oziroma storitve kot ponudnik spletnih kuponov.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Marjan Kodelja |