Windows 8, vsaj po mojem mnenju, ni slab operacijski sistem, vendar nima presežkov, zaradi katerih bi ga kupil. Vseeno mi je, ali je na mojem računalniku prastari XP ali Windows 7. Ne dvomim, da bo Microsoft dosegel »zavidljive« prodajne učinke, vendar ne zaradi tega, ker bi uporabniki – poslovni ali domači – sistem nujno hoteli, temveč ker jim bo »vsiljen«, naložen na nove naprave. Vsa leta je Microsoft cvetel, ker ni bilo kredibilne alternative, ni pa je bilo, ker jo je Microsoft v kali zatiral. Danes tega ne more več početi, saj »alternativa« narekuje tehnološki razvoj. Apple je od svojega začetka zagovarjal vizijo popolnega nadzora nad svojimi napravami, zato skoraj propadel, saj je Microsoftov model odprtih računalnikov prevladal. Vendar Appla ni uspel uničiti, ta se je vrnil še močnejši in Microsoft prehitel (skoraj) na vseh področjih. Model odprtih naprav, kjer ni enega podjetja, ki bi nadziralo vse podrobnosti ekosistema (strojna oprema, sistemi, programi in storitve), pa je še vedno prevladujoč. Le da je sinonim zanj Google.

Zadnjih dvajset let, ko je Microsoft prevladoval, je bilo zanimivih. Pritoževali smo se nad vsem, kar nam je Microsoft ponudil, a hkrati je večina to dnevno uporabljala. Linux ni – na žalost – nikoli kot sistem namiznih računalnikov in prenosnikov dosegel deleža, ki smo mu ga napovedovali. Tudi zato ne, ker je Microsoft nase vezal proizvajalce, Windowsi so bili na večini izdelkov že prednameščeni (in so še danes), kar je bilo za uporabnike elegantnejše kot nakup »praznega« računalnika, nato pa iskanje in nameščanje alternativnega sistema. Microsoft je uspel prodreti v šole, še danes se učenci ne učijo urejanja besedil ali ustvarjanja preglednic, temveč uporabe Worda oziroma Excela, in ljudje, ki smo postali domači z njegovimi programi, smo te hoteli imeti tako doma kot tudi v službi. Načrt je deloval, dokler niso začele prevladovati mobilne naprave, še bolj pa se bo Microsoftov koncept začel podirati z računalništvom v oblaku. Microsoft, na svojo žalost, ni ali dojel pomen obojega ali pa je preprosto zaspal na lovorikah z doseženim prevladujočim položajem, monopolom, kjer je vse kazalo, da mu nič ne more do živega. Dokler so bile pomembne inovacije na osebnih računalnikih, je Microsoft cvetel, saj je na vse načine preprečeval, da ne bi prevladale inovacije konkurence, ko so se inovacije preselile na področja, ki jih Microsoft ne obvlada, pa so se mu začela majati tla pod nogami. Microsoftov dolgoletni način delovanja lahko opiše en stavek: Ne spreminjajte ničesar, razen če bo to preprečilo, da bi nekdo drug naredil kaj inovativnega. Dolga leta nihče ni bil sposoben zamenjati »Microsoftove izkušnje« z nečim boljšim.

Ves čas je bilo jasno, da bo prej ali slej kdo ponudil nekaj boljšega. Do tega je prišlo, ko so se želje uporabnikov iz osebnih računalnikov premaknile na mobilne naprave. Microsoft se je odzval in predstavil Windows 8, hkrati pa nas tudi želi prepričati, da z njim podjetje spreminja svoj dosedanji poslovni model. Ga res? Microsoft ima tri izdelke, ki podpirajo vse ostale. Operacijske sisteme za računalnike (Windows), strežnike (Windows Server) in mobilne naprave (imen zanj je bilo veliko, zato je popolnoma vseeno, kako se zdaj imenuje). Največji vir prihodka za podjetja sta pisarniški paket Office in komunikacijski strežnik Exchange, vendar ta delujeta skoraj izključno v Windows okoljih. Uporabniki so postavljeni pred izbiro, ali kupim vse od Microsofta ali nič. Tak pristop je do zdaj dobro deloval, je pa za Microsoft dvorezen meč. Prehod na konkurenčne storitve ni enostaven, je težak, a ko uporabnik enkrat odide, gre za vedno. Ko začnemo uporabljati spletni pisarniški paket Google Docs ali katero od sorodnih spletnih storitev, Officea ne potrebujemo več. Če tega ne potrebujemo več, ne potrebujemo Exchange, pa tudi ne strežnika Windows. Ko se začnejo domine podirati, se podrejo do konca.

Mobilnemu operacijskemu sistemu, čeprav po mojem mnenju ne gre za slab sistem, se obeta manjša katastrofa. Ravno prek njega se najbolj vidi, kako je Microsoft deloval na trgu in še deluje, ko vse bolj integrira vse svoje storitve in jih ekskluzivno veže v svoje okolje. Preden je predstavil Windows Phone 7, so bile različice mobilnega operacijskega sistema praktično kopija sistema za računalnike, uporabniki ga niso sprejeli in to se je kazalo na skromnem tržnem deležu. S »sedmico« smo dobili na novo oblikovan sistem, kar je hkrati pomenilo, da vsi programi in aplikacije, narejeni za starejše različice, v novem sistemu niso več delovali. V tistih časih je imel Microsoft 12-odstotni tržni delež, povezal se je z Nokio, ki je bila na začetku drsenja po lestvici uspešnosti, da bi kupil njen takrat 30-odsotni tržni delež. Danes imata skupaj 2-odstotni tržni delež trga pametnih telefonov. Povezava se je očitno res izplačala. Na vrata trka nov mobilni operacijski sistem in glej ga zlomka, spet je nezdružljiv s starejšo različico. Kupci, ki so se odločili za Microsoft, so brez opozorila in čez noč ostali z zastarelo napravo. Microsoftu se igra ekskluzivnosti in zapiranja uporabnika v okolje svojih programov in nekaj tisoč aplikacij v tržnici več kot očitno maščuje.

Kaj pa operacijski sistem Windows 8 za tablične računalnike? Mnenja glede njegove poslovne uporabnosti so različna. Eni ga hvalijo, ker je lažje zagotavljati varnost informacijskega sistema in ker je združljiv z obstoječo Microsoftovo programsko opremo, drugi so hitro ugotovili, da ne gre za nič posebnega. Hkrati je Microsoft z lastno tablico Surface razjezil proizvajalce, ki jih je dolga leta vezal nase, oni pa so bili zadovoljni, saj se jim je to splačalo. Zaradi njene cene in pogojev, ki jih Microsoft od njih zahteva, da lahko uporabijo njegov sistem, menda ne morejo narediti tablice, s katero bi lahko zaslužili. Dobili so brco s strani, ki je niso pričakovali, njihovi odzivi pa so različni. Pod črto pa noče nihče v celoti obrniti hrbta Microsoftu, saj se bojijo, kaj bi to pomenilo za njihov posel z namiznimi in prenosnimi računalniki. Kljub vzponu mobilnih naprav je prodaja teh naprav še vedno visoka. Realni obeti za tablične računalnike s sistemom Windows 8 pa niso dobri. Na trgu premočno prevladujeta sistema iOS in Android. Razlogi za to so očitni. Zelo težko je pričakovati, da bodo poslovni uporabniki, ki že imajo tablični računalnik, tega zavrgli, da bi kupili Windows tablico. Še manj je to pričakovati od domačih uporabnikov. A ti Microsofta pravzaprav niti ne zanimajo.
Če smo bolj konkretni. Ne glede na to, koliko denarja bo Microsoft zapravil za oglaševanje in morda za kompenzacije jeznih partnerjev, zelo verjetno niti na enem segmentu mobilnega trga ne bo uspel. Časi so se spremenili od takrat, ko je s svojimi sistemi in močno podporo izdelovalcev osebnih digitalnih pomočnikov uspel uničiti podjetje Palm. Na trgu mobilnih telefonov mu to nikoli ni uspelo, zato dvomimo, da bo tokrat kaj drugače. Konkurenta Apple in Google sta to pot daleč pred njim, hkrati pa sta glavna pobudnika tehnološkega razvoja in inovacij na mobilnem področju. Kar je bil Microsoft nekoč na področju osebnih računalnikov.

Ostane še čisti operacijski sistem Windows 8, ki se mu po mojem mnenju obeta podobna usoda kot sistemu Vista. Seveda bo prodaja sorazmerno visoka, a smo že povedali, zakaj. A tudi tu se zbirajo nevihtni oblaki, ko vse več analitikov napoveduje stagnacijo prodaje teh naprav, za uspeh pa Microsoft potrebuje rast. Pri »osmici« je Microsoft dokončno izgubil kompas in na vrat na nos vanjo vgradil podporo za na dotike občutljiv zaslon. Nekaj, kar dobro deluje na telefonih in tablicah, kot smo že večkrat omenili, in kar je podkrepljeno z ničkoliko raziskavami, ni primerno za navpično postavljene zaslone prenosnikov in namiznih računalnikov. Uporaba vmesnika sistema, ki je narejen za dotik, z miško pa je milo rečeno smešna. Seveda lahko sistem uporabljamo tudi brez vmesnika, nekoč imenovanega Metro, a kaj potem sploh še ostane. Nadgrajena »sedmica«. Ali ni potem vseeno, če ostanemo pri njej? Stari računalniki na dotik občutljivega zaslona nimajo, ne znamo pa si predstavljati, kako bomo na novem z njim na primer pisali članek, nato pa vedno, ko bomo hoteli uporabiti funkcijo menija, dvignili roko in se dotaknili zaslona. To ni uporabniško zanimivo, in kot primer, do danes še nismo slišali, da bi Apple načrtoval v prenosnik vgraditi funkcijo dotika zaslona. Kot bi avto začeli voziti z na dotik občutljivim zaslonom. »Osmica« ni slaba, ne prinaša pa nekaj res pretresljivo novega.

Microsoft s tem še zdaleč ni prestrašil konkurence. Applove in »Googlove« naprave se čisto solidno obnesejo tudi v poslovne namene, čeprav je dejansko lahko problem v varnosti. Vendar pa, od kdaj pa so Microsoftovi izdelki sinonim za varnost? Integracija z Microsoftovo strežniško infrastrukturo je mogoča, za kar je poskrbela armada razvijalcev. Ta je bila zaslužna pred desetletji za vzpon osebnih računalnikov, vendar te nove skupnosti Microsoft ne nadzira. Zaradi vzpona mobilnih naprav lahko pričakujemo padec prodaje klasičnih računalnikov, kar ne govori v prid Microsoftu. Ta tudi svojim uporabnikom ne nudi digitalnih vsebin – zakaj bi nekdo zavrgel vse vsebine, kupljene na Itunsih, za to, da bi presedlal na Surface – in zgodovina se bo ponovila. Kar bomo uporabljali v prostem času, bomo hoteli tudi v službi. In kot kaže, to ne bodo Microsoftove naprave.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Marjan Kodelja |