Malčki kraljujejo

Kako naj jih sploh imenujemo? Poceni prenosniki, ultramali prenosniki, prenosniki za množice …? Kakor koli, leto 2008 je bilo njihovo. Začelo se je, ko je Asus predstavil model Eee PC 701. Bil je poceni … to pa je tudi vse. Premajhen 7-palčni zaslon, slaba tipkovnica, ne tič ne miš, kar razdeva zmogljivost … Zahtevneži so se zmrdovali, a nekaj je bilo jasno – lastovka je napovedala pomlad. Model se je presenetljivo dobro prodajal in kaj kmalu je konkurenca udarila z vseh topov. Asusovi nasledniki in konkurenti so že imeli nekoliko večji, 9,8-palčni zaslon, ki se je izkazal za primernejšega, cena pa je ostala predvidljiva, tam do 500 €. S tem pa se je zgodba nekoliko »sfižila«. Za nekatere je bila že cena omenjenega Asusovega modela grenko razočaranje. Ko so ga dolge mesece napovedovali in umetno ustvarjali zanimanje zanj, sp govorili o 200 dolarjih, kar se je nato pri nas po čudežni matematiki preračunavanja valutnih razlik ustavilo pri 300 evrih. To pa ni malo! Dodajte dobrega stotaka več in na voljo so vam poceni klasični prenosniki – v kakšni akciji ali pa čiščenju starih zalog.

V septembru je trg pretresel, morda je šlo kar za manjšo »katastrofo«, Siol s svojo ponudbo prenosnika Dell 500 za en sam samcat evro. Menda so jih »podarili« prek deset tisoč. Kar je dobršen del celoletne prodaje prenosnikov pri nas in kot za šalo se je ustavila prodaja prenosnikov ne glede na blagovno znamko, model, zmogljivost in še tako dobro akcijsko ceno. Ljudje so glasovali, kupili prenosnik za en evro, letos pa jih ne bodo kupovali, delno zaradi krize, delno tudi zato, ker imajo, kar potrebujejo. Naveza Siol-Dell bo odmevala še naslednje leto. Pri vsej zadevi so še govorice, da se je uvoznik teh prenosnikov dobro posul s pepelom. Posel je sklenil, ko je bil evro še visoko nad dolarjem, ko pa se je razlika zmanjšala, so temu primerno nastopile tudi težave. Menda je izguba kar visoka. Siolu pa je vseeno, dosegel je svoje cilje in nase za dobo dveh let vezal omenjeno število uporabnikov.

Shopping čez lužo

V lanskem letu je odmevala tudi rekordno nizka vrednost dolarja. Pričakovali smo, da bodo zato tudi izdelki v Evropi za nas cenejši. Pa niso bili. Vsakdo, ki je imel možnost, je zato računalniško opremo raje kupoval v Ameriki. Kot kaže, v letu 2009 ne bo več tako, saj se dolar krepi (vsaj v zadnjem času se je), s tem pa se tali tudi razlika v cenah. Lepo je bilo, dokler je trajalo in morda bo kdaj v prihodnosti spet tako.

Zarečeni mobilni kruh

Doživeli smo mobilni internet za pavšalni mesečni znesek, česar v naši soseščini ni, je pa redkost tudi drugod po svetu. Pa čeprav so nam leta trobili, ta tega nikoli ne bo v ponudbi! In zopet so ponudniki pljunili v lastno skledo. Razlika med obljubami na jumbo plakatih in dejanskimi hitrostmi prenosa so kot razlika med višino Triglava in Mont Blanca. Izkazalo se je, na kar smo zelo opozarjali, da storitev preprosto ni dovolj kakovostna. Še tako na prvi pogled primeren mesečni znesek je lahko občutno previsok, če za denar ne dobimo tistega, kar pričakujemo. Po drugi strani pa je opazen porast optičnih priključkov, ki iz domene počasi eksotike prehajajo v nekaj čisto običajnega. Ni pa vse zlato, kar se sveti na področju komunikacij. Morda so se res pojavile ničle, a to je tudi vse! Mobilni operaterji drug drugemu gledajo pod prste in želijo čim hitreje odgovoriti na poteze nasprotnega tabora, pri čemer dostikrat zanemarijo inovativnost. Tej na področju mobilne telefonije v letu 2008 nismo bili priča.

Prave digitalne televizije še ni

Isto kot za telekomunikacije velja za področje televizije. Najprej na videz ugodna ponudba. In potem so se zgrnili črni oblaki »mailov« na naš poštni račun. Kako da ne, saj smo naredili … Ja, ste. Vendar: mobilna televizija je brca v temo, premalo programov, in ker je še vedno brezplačna, zaradi omejitev v sistemu (številu licenc – sočasnih uporabnikov) dostikrat dostop ni mogoč. Digitalne televizije v pravem smislu te besede pri nas še ni. UPC je res da ponudil digitalno kabelsko televizijo, vendar ta tudi zaradi poceni naprav (STB) ne deluje tako tekoče, kot bi pričakovali ali zahtevali. Še huje je na področju IP-televizije. Nič novega! Razen mrkov v Siolovem omrežju konec leta, ko so naročnike preklopili na novi vmesnik, ki omogoča video na zahtevo. Si ga ti res želijo? Smo pa izvedeli še nekaj. Večinoma je še vedno uporabljen kodek MPEG-2, ki ima določene zahteve glede hitrosti prenosa podatkov. Ker je pasovna širina vedno omejena, lahko pride do »čaranja« na strani ponudnikov, ki manj zanimive program bolj stisnejo, da malce »prišparajo«, to pa se pozna (pa še kako) pri kakovosti slike. In potem se čudite, zakaj ima en ponudnik boljšo sliko istega programa od drugega.

Kislo-sladko za fotografe

Bolj »kislo-sladkega« obraza so lahko fotografi. Lansko leto so drastično padle cene pomnilniških kartic, na voljo so za »drobiž«, kar pomeni, da ni več dolgega razmišljanja, preštevanja denarja v denarnici in računanja, kako veliko kartico kupiti, da ne premalo ali pa predrago. Zdaj je drugače. Kupi največjo, pa še kakšno za povrh, za vsak primer. Tehnološki novosti pa sta dve. Po novem tudi zrcalno-refleksni fotoaparati snemajo video, kar je sicer »fino«, a »zavednim« uporabnikom te kategorije se zadeva zdi malce čudna. Treba se bo navaditi. Bolje deluje tudi tehnologija žive slike na zaslonu, novost pa so fotoaparati, katerih tipalo je take velikosti, kot je bil včasih film. Žal je ta tehnologija dostopna zgolj v profesionalnih modelih, ki pa so, to je tudi treba povedati in od tod kislost na obrazih, vse dražji. 7000 evrov za telo fotoaparata? To je veliko.

Jutri bo oblačno?

Tresla se je gora, napovedovali so revolucijo, trg pa je ostal hladen. Morda še bolj kot v tujini, poslovni svet v Sloveniji ni sprejel Windows Viste, če v to ni bil prisiljen. Tudi to, da so Windows XP umaknili iz prodaje, ni zaleglo. Zdaj je že popolnoma jasno, da Vista ni dosegla pričakovanja in vse oči so uprte v naslednika, Windows 7, ki smo ga tik pred koncem leta lahko tudi preizkusili.
Čeprav se je to leto veliko govorilo o virtualizaciji, ki je v vseh pogledih »in«, bo verjetno v tem letu projektov prehoda nekoliko manj. Zaradi krize, kaj pa drugega. Podjetja bodo raje počakala na boljše čase, saj je znano, da je čas za novo tehnologijo, ki pomaga v časih krize, preden se ta zgodi, ko imajo podjetja čas in denar. Ko je kriza tu, so lahko obljube še tako visoko, a kaj, ko ni denarja!
Je pa leto 2008 nekoliko razjasnilo nebo glede storitev iz oblaka. Če smo natančnejši, je oblakov sicer več, jasnejša pa je prihodnost tega trenda. Dejstvo je, da sta se v tem letu oblikovala dva tabora. Eden zagovarja popolno selitev aplikacij v internet, to pomeni, da bomo vse, kar bomo potrebovali, našli v obliki spletnih storitev, namizni računalnik pa bo vse bolj »neumen«. Microsoft pa po drugi strani zagovarja svoje videnje. Po njegovem bo večina aplikacij še vedno tekla lokalno, saj podjetja nočejo dati svojih dokumentov nekam v oblak, saj tam njihove varnosti ne morejo sami nadzirati, v spletu pa bodo le dodatne funkcije, ki bodo osnovni program razširile z zmogljivostjo in funkcionalnosti »oblaka«. Kot že velikokrat bodo tudi v bodoče eksistirala oba pristopa!


Česa še nismo dočakali v leto 2008:
• Kljub optimističnim napovedim pri nas (pa tudi v tujini ni bolje) še ni naprav, ki bi podpirale brezžični USB-vmesnik (WUSB).
• Estonija za leto 2011 napoveduje mobilne volitve, pri nas pa lansko leto kljub obljubi nismo mogli elektronsko voliti.
• Prestavili so začetek izgradnje spletnega zdravstvenega sistema (tako tudi še nimamo e-receptov, e-kartoteke … oziroma e-zdravstva kot celote).
• iPhona pri nas ni (uradno seveda) in ga po naših podatkih ne bo vsaj do leta 2010. Apple je med vrsticami povedal, da ga Slovenija ne zanima, ker je trg premajhen.
• Komercialnega zagov omrežja Wi-max še ni na obzorju.
• Bralnika elektronskih knjig še vedno ne moremo kupiti za normalno ceno.

In kaj smo:
• V normalnih količinah so na voljo diski SSD.
• Kompaktni fotoaparati imajo funkcijo prepoznavanja obraza.
• Bilo je več napadov na sisteme, spama in virusov, a spet ne toliko, kot so napovedovali konec leta 2007.
• Blu-ray je popolnoma povozil format HD-DVD.
• Firefox 3 in Google Chrome.
• Možnost odprtja preprostega d.oo.-ja prek spleta.

Marjan Kodelja