Kaj je bistvena novost? Doslej so bila pravila zasebnosti in uporabnosti drugačna za vsako Googlovo storitev, prav tako so bili »popredalčkani« tudi podatki, ki jih je Google zajel pri uporabi storitev. Ne glede na to, da smo se prijavili z istim računom v storitve, kot so iskanje, pošta, YouTube, so te »načelno« samostojno hranile pridobljene podatke. Po novih pravilih zasebnosti ni več tako. Podatki uporabnikov, ki jih ti ustvarijo znotraj storitev, bodo zbrani na enem mestu, v enem megaprofilu, ki bo pokrival skoraj vse storitve. Čeprav Google trdi, da to počne zaradi uporabnikov, ki bi jim rad ponudil boljše storitve, mu vsi ne verjamejo najbolj.
Po eni strani spremembe pomenijo poenostavitev in večjo transparentnost pri tem, kako bo Google uporabljal od uporabnikov pridobljene podatke. Namesto okoli 70 do neke mere različnih pravil uporabe in obljub o varstvu zasebnosti za vsako od Googlovih storitev bo veljalo eno samo »nadpravilo«. Ni skrivnost, da je Google že zdaj menjaval podatke med storitvami, kajti podatki so »surovina« tega podjetja, zato je načelno dobro, da je to poenostavil in razjasnil. Skrb pa zbuja, da si po novem storitve menjujejo pridobljene podatke in tako oblikujejo bolj natančen profil vsakega uporabnika glede na to, kaj ta počne znotraj katere koli storitve. Če na primer v iskalniku iščete podatke o glasbenem izvajalcu, vas lahko, ko odprete YouTube, tam že na prvi strani čaka video z njim v glavni vlogi. Ali pa ko kupujete avtomobil in za to uporabite Googlovo storitev iskanja izdelkov, vam lahko ta, ko v iskalnik vtipkate jaguar, med prvimi rezultati iskanja ponudi vse povezave s tem proizvajalcem avtomobilov, namesto podatkov o tej veliki mački. Edini izjemi med Googlovimi storitvami, ki bosta obdržali svoja pravila in ne bosta menjavali podatkov z ostalimi storitvami, sta Googlova denarnica (Wallet) in knjižna polica (Books). Izvzet je tudi Googlov brskalnik Chrome.
Dejansko bo delovanje Googlovih storitev po novem lahko boljše, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da Google sprememb ni uvedel zaradi uporabnikov, temveč zaradi želje po večjih zaslužkih, ki jih ustvarja z našimi podatki. Na sprevržen način se bomo morali navaditi, da ko na internetu ne kupujemo, smo sami »izdelek«, ki je na prodaj. To v praksi pomeni še bolj poosebljeno oglaševanje oziroma oglase, ki ne merijo več na določene skupine uporabnikov, temveč neposredno na vsakega uporabnika posebej. Z združevanjem podatkov iz več storitev v en profil bo Google vedel o vsakem od nas veliko več, kot ve danes, in bo zato pri oglaševanju lahko bolj »natančen«. Ciljani poosebljeni oglasi pa so neprimerno bolj donosni kot klasični splošni oglasi.
Če vam nova Googlova politika ni všeč, vam preostane le, da izbrišete svoj Googlov račun in odnesete svoje podatke drugam, v prihodnje pa uporabljate le tiste Googlove storitve, ki ne zahtevajo prijave. Google namreč ne omogoča, da bi se uporabnik sam odločil, ali novo politiko sprejme ali ne. Deluje po načelu, da če storitev uporabljate, potem se tudi strinjate s pravili njene uporabe. Delno se lahko zaščitite, če za vsako storitev uporabljate drug brskalnik, saj Googlove storitve med seboj »komunicirajo« le, če so zagnane iz istega privzetega brskalnika. Ali pa se odjavite iz računa in na računalnik namestite program za blokiranje piškotkov.
Ko gre za menjavo podatkov, ki jih ima Google, z drugimi oglaševalci, imate več možnosti vpliva. Prek storitve Ads Preferences Manager lahko nastavite, da oglasi niso kreirani glede na interesne kategorije, v katere vas je uvrstil Google glede na zgodovino iskanja, oziroma te spreminjate. Kaj vse Google že ve o vsakem posamezniku, pa prikaže storitev Google Dashboard.
Veliko skrbi so sprožila ugibanja o tem, ali Google skenira vsebino pošte uporabnikov Gmaila. To ne pomeni, da bere sporočila, temveč da v njih išče ključne besede, zaradi katerih bi bilo ciljano oglaševanje še uspešnejše. Ta možnost obstaja, vendar so iz Googla sporočili, da tega ne počnejo in da če bodo, bodo uporabniki o tem pravočasno obveščeni.
Nova Googlova pravila uporabe pomenijo le to, kar smo že večkrat zapisali in kar je neke vrste družbena pogodba internetnega veka - uporabnik Googlu plača uporabo vsake njegove storitve. Ne z denarjem, pač pa s svojo identiteto. Če noče plačati, jih ne more uporabljati. Z novimi pravili pa si je Google sam dovolil izvedeti več o vsakem od nas in posredno na naš račun tudi več zaslužiti.
Moj mikro, Marec 2012 | Marjan Kodelja
