Tak pristop pa se mi zdi, milo rečeno, problematičen. V državi, kot je Slovenija, je prav država izrednega pomena za informacijski napredek. Pa ne zato, ker bi ga morala določati ali regulirati, pač pa zato, ker je največji kupec in uporabnik informacijskih tehnologij. To pa pomeni odgovornost tako do uporabnikov kot do informacijske panoge kot take.

In če je bil v predprejšnji vladi MID tarča mnogih kritik in jeze informatikov, ker zadeve ni vodil tako, kot bi nekateri radi, v prejšnji vladi sploh nihče ni vedel, na koga naj se jezi. Ko smo že mislili, da smo našli ustanovo, ki bi jo lahko imeli za odgovorno, so nam prijazno razložili, da oni pač niso pristojni za to in so nas po znanih birokratskih prijemih poslali nekomu drugemu. Ta nas je »forvardiral« tretjemu in tako naprej, dokler nismo prišli spet na začetek in omagali. Druga slaba lastnost razdrobljenosti je na eni strani v pomanjkanju, na drugi strani pa v prevelikem številu vizij, kako se zadev lotevati. Nekateri niso vedeli, kako naj se lotijo svojih vrtičkov, drugi spet pa so imeli ideje, ki so se med seboj izključevale, vsi pa so si bili edini v tem, da oni tisti drugi nimajo pojma. Nihče pa ni razmišljal o tem, da bi vrtičke združil v njivo in s tem povečal pridelek.

Kakor koli že, o tem, da bo nova vlada nekaj naredila, se je v »informirani javnosti« govorilo že nekaj časa, nihče pa ni hotel povedati kaj konkretnejšega. Zato smo se z vprašanjem, kako je s to stvarjo, obrnili na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki naj bi nekaj počelo v zvezi s tem. Vprašali smo jih, ali je informacija o ustanavljanju Strateškega sveta za informacijsko družbo resnična in ali nam lahko povedo kaj več o tem. Odgovoril nam je državni sekretar dr. József Györkös:

»MVZT v sodelovanju z Uradom predsednika vlade pripravlja ustanovitev Strateškega sveta za informacijsko družbo. Pričakujemo, da bi svet lahko začel delovati maja letos. Strateški svet za informacijsko družbo bo koordiniral presečna delovna področja v okviru informacijske družbe, kot so storitve informacijske družbe, elektronske komunikacije in informatizacijo državne uprave Republike Slovenije.


Glavne naloge sveta bodo:
• usmerjanje razvoja področja informacijske družbe na nacionalni ravni;
• zagotavljanje skladnosti razvoja področja informacijske družbe na nacionalni ravni z usmeritvami razvoja informacijske družbe v Evropski uniji;
• obravnava domačih in tujih strokovnih in poslovnih iniciativ s področja informacijske družbe;
• redno spremljanje napredka uresničevanja Strategije informacijske družbe RS;
• pospeševanje in uveljavljanje ter zagotovitev uporabe informacijskih politik, standardov in priporočil v državnih organih;
• usmerjanje medresorske projektne koordinacije.

Svet bo na predlog predsednika vlade obravnaval tudi druga aktualna vprašanja s področja informacijske družbe, ki so nacionalnega in mednarodnega pomena. Sestava strateškega sveta bo široka in bo vključevala predstavnike različnih državnih organov, akademske sfere, podjetij in druge zainteresirane javnosti.«

Hmm! Za zdaj se zadeva sliši obetajoče. Sicer obstaja še kup vprašanj, ki bi zadevo konkretizirala. Na primer, kaj pomeni koordinacija informatizacije državne uprave. Ali to pomeni, da se bo končno ne enem mestu lahko videlo, koliko naša država porabi in investira v informatiko in se bodo ti stroški potem lažje in uspešneje razporejali? Pa pri tem ne mislim na licence za programsko opremo, ampak za vso informacijsko tehnologijo. Zdaj namreč nihče ne ve niti tega, koliko v Sloveniji porabimo za nakup licenc za programsko opremo. Ne le, da tega ne vemo mi, ki stvari opazujemo od zunaj, ne ve niti država sama, saj so podatki razmetani naokoli tako, da jih za zdaj nihče ni sposoben zbrati ali pa za to niti nima želje. In potem vsi mogoči trobijo o tem, da so licence drage, nihče pa ne ve, koliko dajemo davkoplačevalskega denarja zanje. Ne tisti, ki zagovarjajo licenčni sistem, ne tisti, ki mu nasprotujejo. Drugo vprašanje je, ali se bodo potem ukinile druge podobne inštitucije na posameznih ministrstvih oziroma ali bodo te tovrstne naloge prenesle na strateški svet. Potem je tu še vprašanje, kakšno pristojnost bo imel svet. Bo le svetovalna ustanova ali pa bo imel kak mehanizem, prek katerega bo lahko kakšno stvar tudi »zapovedal«. Vprašanj je torej še veliko. A pustimo svetu, da najprej dejansko nastane, potem pa ga bomo »napadli«. Ker se ravnokar ustanavlja in lahko o njem v času tega pisanja sklepam le iz enega elektronskega sporočila, bi bilo zelo nefer vnaprej predvidevati, kaj bo in česa ne.

Moj mikro, Maj 2009 | Zoran Banovič