Internet je le logičen razvojni korak, ki se je začel z omrežjem ARPANET (Advanced Research Projects Agency Network). Tega je oblikovala majhna skupina raziskovalcev znotraj ameriškega MIT-a in pod budnim očesom ameriške vojaške agencije DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency ). Pri njem so prvič uporabili koncept prenosa podatkov v obliki podatkovnih paketov (packet switching), namesto takrat uveljavljenega koncepta preklapljanja tokokrogov (circuit switching). Če morda ne veste, gre za koncept, ki še kako dobro deluje pri telefoniji. Med pogovorom se dodeli povezava, ki je odprta in nespremenjena ves čas trajanja pogovora in pogovor je mogoč le z eno osebo na drugi strani. Če se povezava prekine, pade komunikacija in že poslani podatki so izgubljeni. Podatkovni paketi pa lahko potujejo do več ciljev hkrati ali do enega po različnih poteh. Če je uničena ena ali več povezav ali ciljev, so še vedno na voljo nove poti in novi cilji.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je postalo jasno, da so digitalna omrežja prihodnost, sta se oblikovala dva tabora. V enem so bili telekomunikacijski operaterji, ki so trdili, da protokol TCP/IP ni prava rešitev. Po njihovem mnenju si uporabniki želijo inteligentna omrežja, ki bi znala za plačilo najti pravo pot za podatkovni prenos in temu dodeliti stalno hitrost prenosa. Prenos bi bil hiter in neprekinjen, težava je le v tem, da lahko tako imenovano kakovost storitve zagotovijo le lastniki omrežja, ki bi tako postali monopolisti. V drugem taboru so sedeli zagovorniki nevtralnosti interneta, kjer poti niso določene, kakovost storitev pa niha. Če se pojavi težava zaradi premajhnih kapacitet, so rešitev videli v izgradnji novih kapacitet. Drugi tabor je zmagal, vprašanje pa je, koliko časa bo njihova filozofija zdržala.

Internet je torej omrežje, sestavljeno iz povezav, kablov, vozlišč in strežnikov, ki za prenos podatkov uporablja protokol TCP/IP. Vse, kar je nad tem, so le storitve v internetu. Za očeta spleta velja Tim Berners Lee, ki si je v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja izmislil protokol HTTP, da bi si prek interneta lahko izmenjevali še kaj več kot le besedilne datoteke. Danes velja splet za internetno storitev, nekaj, kar pride v naš računalnik po omenjenem protokolu prek vrat 80. In to ni edina internetna storitev, saj so tu še omrežja P2P, elektronska pošta, izmenjava datotek prek protokola FTP … Toliko o tem, saj se pomen pojmov do neke mere izgublja. Mlajše generacije imajo svoje pojmovanje. Ne utrujajo se s tem ali onim, njim je pomembna beseda »net« ali mreža, če vam je ljubše, s tem pa povedo vse. »Net« morda še najbolje z eno besedo opiše internet in vse njegove storitve.

Moj mikro, november 2010 | Marjan Kodelja |