Pri tej kavi sem se vrnil na že skoraj pozabljeno dejstvo, da je bil najbolj pošten sekundni obračunski interval, ki smo ga imeli, ko je imel Mobitel monopol na trgu, danes, ko imamo »konkurenco«, pa ga skoraj da ni več! V takem primeru vsaj uporabnik plača natančno toliko, kot je porabil, in nič več. Ni se strinjal z menoj oziroma je pripomnil, da bi v tem primeru morale biti cene višje. Obrnimo zgodbo. Če drži trditev, da je povprečna dolžina klicev 50 sekund, kar pomeni, da je veliko več krajših klicev kot daljših, potem večina uporabnikov redno plačujemo vsaj 10 sekund, ki jih nismo uporabljal. Oziroma – nižje cene, ki smo jih deležni vsi, plačajo uporabniki, katerih klici so krajši od ene minute, profitirajo pa oni, ki opravljajo daljše klice. A teh naj bi bilo neprimerno manj.
Logično je namreč, da želi operater po spremembi cen ali pogojev zaračunavanja povečati prihodek, ne pa ga zmanjšati. To pa je možno le po opisanem scenariju ali v primeru, ko mu spremembe prinesejo občutno več uporabnikov, kar pa je danes bolj redkost kot pravilo. V tej luči so zadnje pocenitve na 7 ali 8 centov veliko bolj »umazane«. Predvsem prva, saj je še kako jasno, da uporabnik nikoli ne bo mogle zaključiti klic točno v času mnogokratnika treh minut. Govorimo lahko o dobrem marketinškem triku, zaradi katerega bo gotovo nekaj uporabnikov živelo v lažnem prepričanju, da telefonirajo ceneje od vseh drugih.
Igranje z obračunskimi intervali pa je hkrati tudi najpreprostejše, saj so uporabniki občutljivi le na spremembe cen, drugih sprememb pa običajno niti ne opazimo. Nihče od nas tudi ne pozna lastnega vzorca telefoniranja. Na računu lahko sicer vidimo, koliko minut smo porabili, a ne tudi, koliko od tega je bilo dejansko porabljenih. Teh podatkov nimamo, zatorej se tudi težko odločimo, kateri interval je za nas primernejši. Pademo na prvo žogo, to pa je spet cena minute. Kar operaterji zelo dobro vedo!
V zadnjih letih so bile spremembe obračunskega intervala vedno v funkciji povečevanja prihodka. Posameznik tega ni občutil, ker je šlo za razmeroma nizke zneske, ko pa seštejete zneske vseh uporabnikov, skupna vsota ni več zanemarljivo majhna. In to je, kar zadeva mene, kraja, ki jo počnejo vsi operaterji, doma in v tujini. Uporabniku zaračunajo nekaj, česar ta ni dobil. Pa tudi če zakon to dovoljuje, je še vedno kraja. Ne glede na to, da to vemo in smo se uporabniki s tem sprijaznili pri podpisu pogodbe. A bi vse to še tolerirali, ko bi se operaterji namesto intervala cele prve minute (60/1) dogovorili in vsi skupaj hkrati spremenili obračunski interval na tri minute, cene pa bi ostale iste. Verjetno ne. Ko pa so to naredili postopoma in čez daljše časovno obdobje, pa smo se sprijaznili!
Telekomunikacije, oktober 2009 | Marjan Kodelja
