Kitajska storitvena podjetja se po velikosti in številu uporabnikov zlahka primerjajo z ameriškimi. Čeprav je kitajski trg velik, ga bodo prerasla in tedaj bodo začela svoj pohod po svetu. Vrednost skupine Alibaba je primerljiva z vrednostjo podjetij, kot so Samsung, Microsoft in IBM. Storitvi Tmall (podobna Amazonu) in Taobao (podobna Ebayu) uporablja 600 milijonov uporabnikov. Na kitajskem trgu spletne prodaje dosegata 80-odstotni tržni delež. V zadnjem letu naj bi bila vrednost »prodaje« prek obeh portalov 250 milijard dolarjev, kar je več, kot dosegata Amazon in Ebay skupaj. Sedemdeset odstotkov uporabnikov je Kitajcev, ostali prihajajo od drugod. Sina Weibo je nekakšen križanec med Twitterjem in Facebookom. Konec leta 2012 je imel več kot pol milijarde registriranih uporabnikov, kar je več, kot jih ima Twitter. To je le nekaj velikanov, s katerimi bodo morale kmalu tekmovati po svetu bolj uveljavljene spletne storitve. Po tihem si želijo, da nikoli ne bodo začele pohoda prek meja kitajske države.
Alibaba je napovedala prodor na ameriški trg. Taobao je le na videz podoben Ebayu, saj ima drugačen poslovni model. Ne pobira provizij od sklenjenih prodaj, temveč živi od oglaševanja. Kupcem, ki nakupe plačajo s finančno storitvijo Aliplay (več kot pol milijarde uporabnikov), zagotavljajo varen nakup, saj prodajalec denar dobi, šele ko je blago dostavljeno. Ebay nekaj podobnega ponuja kot opcijsko možnost.
Kitajski Twitter Weibo ima pred zahodnim tekmecem bistveno prednost. Tudi ta storitev ima zapise, dolge 140 znakov, vendar v kitajskih pismenkah. V zapisu je več informacij kot v zapisu enake dolžine, a v latinski abecedi. Zato je Weibo kanal za posredovanje celovitejših novic, ne le kanal za mikrobloganje oziroma čivkanje. Problem Weiba je, da ga lahko uporabljajo le Kitajci, vendar ne skriva ambicije pohoda na tuje trge. Zaradi priljubljenosti Twitterja ga bo Weibo težko izrinil, pridobiva pa lahko uporabnike kitajske narodnosti. Glede prodora na trge v razvoju, kjer niti Twitter niti Facebook še nista razširjena, pa Weibo nima nič slabših možnosti.
Podobno velja tudi za Googlovega tekmeca Baidu, ki ponuja 41 različnih storitev. Od spletnega iskalnika in spletne enciklopedije do storitev v oblaku. Podjetje hitro raste in ima na Kitajskem 63-odstotni tržni delež. Na globalni lestvici največjih spletnih oglaševalskih zaslužkarjev je na solidnem petem mestu. Zaostaja pa za Googlom na enem področju. Ameriško podjetje na vsakega uporabnika zasluži več kot dvakrat več denarja. To se lahko hitro obrne, saj je v nekaterih pogledih Baidu prijaznejši do oglaševalcev, ki so za prikaz oglasa plačali. V marsičem se Baidu zgleduje po Googlu, težko pa bi dejali, da je njegova kopija. Kot Google razvija nove storitve in vlaga denar v razvoj novih tehnologij.
Tako kot Weibo bo tudi Baidu težko postal resna grožnja Googlu. Oba ponujata storitve oglaševanja, oglaševalci jih najamejo in plačajo. Na zahodnih trgih imajo podjetja malo razlogov, zakaj bi enega zamenjala z drugim. Druga zgodba pa so trgi v razvoju, kjer so vse možnosti tudi za Baidu še vedno odprte.
Jasno je, da so zahodni trgi premajhni za zahodne spletne ponudnike, kitajskim pa postaja tesno na kitajskem trgu. Oboji postajajo hudi tekmeci na trgih v razvoju, katerih potrebe utegnejo vplivati tudi na razvoj spletnih storitev. Kdor trdi, da Ebay, Amazon, Facebook, Twitter in Google nimajo konkurence, se moti.
Moj mikro, julij – avgust 2014 | Marjan Kodelja
