Ruslan Enikeev je oblikoval zemljevid spletnih strani 196 držav, v katerega je vključil 350 tisoč strani in dva milijona povezav med njimi. Spletna stran je prikazana kot krog, katerega velikost je odvisna od njenega spletnega prometa (števila obiskov), pozicija kroga proti ostalim krogom pa je odvisna od stopnje povezanosti med stranmi. Več ko uporabnikov najprej obišče eno stran, nato pa še drugo, bolj blizu sta njuna kroga, saj je njuna »povezava« močnejša. Barva kroga pa je odvisna od države, iz katere je stran. Rdeči krogi na desnem gornjem delu zemljevida so ruske strani, diagonalno spodaj rumene so kitajske, sredinske (največje) svetlomodre pa ameriške. Slovenske strani (in strani še nekaterih držav) so predstavljene v zeleni barvi. Poleg urejenosti, kjer urejene »grozde« strani predstavljajo strani ene države, lahko vidimo tudi grozde, v katerih so spletne strani združene glede na vsebino. Pornografija je že tako ali tako pomemben del spleta, na tem zemljevidu pa je mogoče opaziti, v katerih državah je največ takih strani. Zanimivi so še drugi grozdi po vsebinah urejenih strani.
Enikeeva so vprašali, zakaj se je sploh odločil za izdelavo zemljevida. Čeprav je lepo videti, kako velika in povezana je neka stran, to nima pravega smisla. Njega v bistvu zanima iskanje skrite strukture »mreže« in rešitev problema, kako enostavno predstaviti težko dojemljivo velikost spleta. Vizualizacija spleta pa hkrati omogoča enostavnejše dojemanje pomena neke strani, kar je težko razbrati iz golih statističnih podatkov o obiskih.
Slovenski del zemljevida najenostavnejše najdete tako, da v iskalno polje v gornjem levem kotu vpišete »Slovenija«. Po zemljevidu se premikate tako, da ga povečujete ali pomanjšujete s koleščkom miške oziroma drsnikom na levi strani, smerno pa se premikate tako, da z desno tipko miške zagrabite zemljevid in nato miško premaknete v želeno smer. Kot je razvidno, je največja stran v našem delu spleta google.si. Dejali boste, da ne gre za slovensko stran, saj je lastnik Google, ki pa je ameriško podjetje. Po tej logiki tudi 24ur.com ni slovenska, saj nima niti slovenske domene, še manj pa je podjetje v slovenski lasti. Kljub temu je omenjena stran velika za slovenske razmere in večja od strani ostalih medijskih hiš. Izstopa še en krog, v katerem se skriva Požarjeva stran. Ni pomembno, kaj si o njej mislimo, po podatkih tega zemljevida ima visok obisk, s tem pa tudi pomen znotraj slovenskega spleta.
Moj mikro, september – oktober 2012 | Jan Kosmač |
