Sodna bitka med Applom in Samsungom je v slabem mesecu postala legendarna in malce spominja na dvoboj, ki sta se ga pred desetletji bila Jobs in Gates. Apple je tožil Samsung in dosegel, da je moral ta (začasno) umakniti drugo generacijo svojih Galaxy Tabov z nekaterih evropskih trgov, ker naj bi šlo za oblikovno kopijo iPada. Zanimivo pa je, da je Samsung je poleg dokaza, da je Apple malce spremenil prave dimenzije, da bi sodnikom nazorneje predstavil podobnost med izdelkoma, prikazal še odlomek iz Kubrickovega filma Odiseja 2001 iz leta 1968. V njem dva astronavta obedujeta in uporabljata tablična računalnika, torej naj bi šlo za generično obliko, ki si je nihče ne more lastiti in je patentirati. Sodniki bodo odločili, kakor bodo, Apple pa je žrtev svojega uspeha. Kopiranje uspešnih izdelkov, tako po funkciji, še raje pa po obliki, ni nič novega. V človekovi zgodovini so vedno uspešni posamezniki, ki jim drugi sledijo in jih posnemajo. Eni očitneje, drugi nekoliko manj.

V moderni obliki naprav lahko zasledimo dva trenda –čiste linije in simetrična geometrija brez nepotrebnih krivin z malce retro pridiha. Po drugi strani pa tudi želja za čim tanjšimi (tablice in televizorji), lažjimi (prenosniki) in majhnimi (telefoni, fotoaparati) napravami. Pred leti oblika osebnega računalnika ni bila pomembna, zato je bila bolj ali manj podrejena funkciji, škatlasta in dokaj neugledna. Podobno velja pravzaprav za vse naprave zabavne elektronike, od telefonov do televizorjev. Sledilo je obdobje iskanja novih oblikovalskih trendov, od školjkastih telefonov in še česa podobnega in zaobljenega pa do leta 2007 in iPhona, ki je postavil nove oblikovalske smernice. Pametni telefoni danes so eni bolj, drugi manj podobni iPhonu. Spet Samsungov Galaxy S še najbolj in Apple zahteva tudi zanj prepoved prodaje.

Med prenosniki, bi bili vsi radi Air, najbolj še predstavniki nove družine ultratankih prenosnikov. Bomo videli, ali se bodo proizvajalci tudi glede oblike preveč približali Applovemu izdelku in bo ta tožil vse po vrsti. Vprašanje pa je, ali bo to sploh mogoče, saj je oblika prenosnika že generična. Po drugi strani pa je pri videnih modelih opazno, da se oblikovalci niso dovolj posvetili podrobnostim – spoju med glavnima deloma prenosnika. Pri izdelkih te cenovne kategorije poleg zmogljivosti vseeno želimo tudi popolnost tudi v obliki in v vseh podrobnostih.

Apple (še) ne izdeluje fotoaparatov, zato vsaj proizvajalcev teh ne bo mogel tožiti. Se pa tudi ti zgledujejo po Applu – po kombinaciji minimalistične oblike in uporabnosti izdelka. Najbolj je to vidno v kategoriji fotoaparatov brez zrcala (kompaktni fotoaparati z izmenljivimi objektivi), ki niso več prenatrpani z gumbi. Teh je vse manj, so le tisti, ki so za fotografiranje nujno potrebni. Kot fotoaparati izpred petdeset let? Pri njih so oblikovalci našli svoj navdih – v retro dizajnu. Tako si niso toliko podobni med seboj kot svojim analognim prednikom.

Pri vseh napravah pa je opazna tudi želja po miniaturizaciji. Kolikor je ta mogoča, saj tablica ne more biti manjša, kot je, če želi imeti 10-palčni zaslon. Je pa lahko tanjša, kakor so tanjši in z manjšimi robovi okoli zaslona tudi televizorji. Velikost telefona je prav tako odvisna od želene velikosti zaslona, je pa opazna želja po ostranitvi vseh (ali vsaj čim več) tipk – klasičnih ali na dotik občutljivih. Menda bo peta generacija iPhona prvi telefon, v celoti upravljan prek zaslona. Prav tako manjši postajajo tudi fotoaparati in pri novi kategoriji tudi objektivi. Vprašanje pa je, kje so meje oziroma koliko bomo »plačali«, če bodo naprave še manjše in tanjše. Mini fotoaparata ne bodo mogli prijeti ljudje z malce večjimi rokami, če pa bodo tablice tanjše še za kak milimeter, potem se lahko vprašamo, ali bo ohišje iz papirja. Kako bi to vplivalo na robustnost izdelka, ki je tudi pomembno, saj si ne znamo predstavljati normalne uporabo naprave, za katero se bi nam zdelo, da se bo zdrobila pod rokami.

Moj mikro, oktober 2011 | Marjan Kodelja |