Misel, da ima »zanemarjen in pozabljen« mobilni telefon še vedno tržno vrednost, je bila vodilna pri ustanovitvi podjetja Flipswap. Uporabniki v Severni Ameriki in Evropi uporabljamo najboljše in najnovejše mobilne telefone, potencialni kupci obnovljenih pa so drugje v svetu. Zato Flipswap obnovljenih telefonov ne prodaja na trgih, kjer jih kupi, s tem pa ne hodi v zelje obstoječim prodajnim kanalom mobilnikov, temveč jih pošlje v enega izmed dveh svojih distribucijskih centrov (Dubaj ali Hongkong). Tu zbrane telefone pregledajo, očistijo, dokončno izbrišejo vse podatke in po potrebi zamenjajo baterijo. Seveda pa teh ne kupijo po ceni, kot bi jo plačali mi v trgovini z rezervnimi deli, temveč po veliko nižji ceni neposredno od proizvajalcev. Obnovljene telefone prodajajo po različnih cenah, odvisno od zmogljivosti telefona, je pa zanimivo, oziroma to veliko pove o uporabnikih v nerazvitem svetu, da gredo najbolje v promet »rabljeni« telefoni s ceno med 20 in 50 dolarji. Sliši se malo, vendar je to še vedno visoka cena za veliko zemljanov.
Ko prinesete star mobilni telefon k njim v odkup, najprej ocenijo njegovo vrednost, vendar te ne izplačajo v denarju. Dajo bonus, ki ga lahko unovčite za nakup novega mobilnega telefona oziroma česar koli, kar imajo v trgovini. Lahko se zgodi, da delujoč telefon po njihovi oceni nima vrednosti. Tudi v tem primeru ga pošljejo v »obnovo« vendar prinašatelj zanj ne dobi bonusa, dobite pa lahko manjše darilo (majico). Vzamejo pa tudi pokvarjene telefone, ki jih pošljejo v recikliranje. Podjetje Flipswap v Sloveniji deluje prek Mobitela in naj bi mesečno odkupilo več kot 1000 odsluženih mobitelov. Večinoma gre za starejše modele, ki pa kljub temu najdejo novega lastnika (vsaj večina).
Zaradi obnove in ponovne uporabe telefona dosežemo večkratni ekonomski učinek: vrednost naprav ni dobesedno izpuhtela, v intenzivni uporabi so dlje časa pri ponovni prodaji pa bo nekaj denarja (zaradi plačila davkov) kanilo tudi v državno blagajno. Za vsak mobilni telefon, ki ne bo prodan naprej ali pa bo pravilno recikliran, bo Flipswap posadil drevo. Tako je učinek na okolje dvojen: manj smeti in več dreves. Da to o sajenju dreves ne bi bilo samo »sajenje rožic«, sajenje poteka pod patronatom Združenih narodov. Flipswap sodeluje v projektu »Milijarda dreves« (UNEP Billion Tree Campaign; UNEP – United Nations Environment Programme). Sajenje dreves je v največji meri v ekvatorialnem pasu, ki je zaradi močnega krčenja še posebej ogrožen. Do zdaj je bilo zaradi delovanja podjetja Flipswap posajenih več kot 240 tisoč dreves!
Moj mikro, januar 2011 | Zlatko Matič
