Asterix in njegovi sovaščani so se sicer redno hecali z rimskimi legionarji iz bližnje garnizije, a ko so hoteli sodelovati na olimpijskih igrah, je bil Asterix pragmatičen. Čeprav je bila galska vas edino svobodo ozemlje v Rimskem imperiju, je še vedno del njega, torej so oni tudi Rimljani in kot taki lahko sodelujejo na olimpijskih igrah, na katerih so lahko tekmovali le Grki in Rimljani. Na področju današnje Slovenije nas v rimskem času ni bilo, baje smo prišli nekaj stoletji pozneje izza Karpatov. So pa tam živela plemena, ki so se tudi počutila rimski državljani, in kot je za dobrega »Jugoslovana« veljalo, da mora vsaj enkrat iti v glavno mesto svoje države, so tudi v tistih časih ljudje potovali v Rim. Ko so si ogledali njegova čudesa, so se morali vrniti domov. Po kateri poti iti, najkrajši, najcenejši ali najhitrejši? Odvisno, koliko »denarja« je še ostalo po orgijah v Rimu.

Pot iz Rima v Emono je bila po podatkih, ki jih prikaže Orbis, lahko zelo zanimiva. Z zeleno črto je označena najcenejša pot, kar je, milo rečeno, čudno, saj je najdaljša. Popotnik je moral z ladjo iz Rima obpluti Apeninski polotok, nato pa čez celotno Jadransko morje do Emoni najbližjega pristanišča. Ostane le še krajši del za lahek sprehod. Pravo antično križarjenje z ogledi še nekaterih zanimivih mest ali pa, ker je to najcenejša pot, za rimski ekvivalent javnega transporta.

Najkrajša pot (rumena) vodi v celoti po kopnem, kar je moral popotnik opraviti peš, na oslu ali, če je imel denar, na konju po cenjenih rimskih cestah. Te pa niso tam, kjer je danes avtocesta, po kateri z avtom za to pot potrebujemo dobrih sedem ur. Če ni zastojev. Najhitrejša pot (rožnata) pa vodi delno po cesti, do mesta Ancona, nato pa prek morja na našo stran.

Potovanje v rimskih časih tudi ni bilo stvar dneva ali dveh. Po najhitrejši poti bi v Emono prišli v dobrih 14 dneh (718 km), po najcenejši poti pa v dobrih 24 dneh (2161 km). Zagotovo pa so popotniki videli več lepot nar