V zadnjem času na vsakem koraku srečujemo računalništvo v oblaku. Mnogi se sprašujejo, ali je to rešitev, ki predstavlja konkurenčno prednost podjetja ali ne. Po drugi strani veliko IT-podjetij vidi v tem segmentu svojo poslovno priložnost. No, mi smo se o računalništvu v oblaku in rešitvah, ki jih ponuja podjetje NIL, d. o. o., pogovarjali z direktorjem Klemnom Štularjem. Zanimalo nas je, kako uspešen direktor uspe v teh težkih časih povezati poslovno in zasebno plat življenja, kakšni so njegovi pogledi na računalništvo v oblaku in kako prodreti na tuje trge, ki se odpirajo in so priložnost za rast podjetij.

Koliko časa ste že direktor v podjetju NIL? Ste v podjetju že od začetka?
Letos bom dopolnil osemnajsto leto pri NIL-u, od tega sem šest let na položaju direktorja podjetja. Če odmislim prvi dve leti svoje kariere, ki sem ju preživel pri takratnem PTT-ju, lahko rečem, da sem vse, kar se mi je dogajalo v profesionalnem delu življenja, doživel pri NIL-u. Daleč od tega, da bi bilo samo z menoj tako. Takšnih nilovcev je kar precej. Kar veliko pove tako o nas kot o podjetju. Stopnja lojalnosti je neverjetna.

Vodenje podjetja najbrž vpliva tudi na vaše zasebno življenje? Usklajevanje pomembnih sestankov in vodenja podjetja z zasebnim življenjem? Verjetno pomaga tudi sprostitev?
Voditi NIL pomeni imeti NIL v glavi bolj ali manj ves čas. Tudi ko nisi fizično v službi in ko počneš druge stvari, se NIL ves čas vrača in izriva druge misli. V tem se, vsaj meni, najbolj kaže vpliv vodenja NIL-a v mojem zasebnem življenju. Ampak to ni tako moteče. Resnica je, da se do ideje, kako kakšno stvar urediti ali razrešiti, težko dokoplješ na silo in takrat, ko so »uradne ure«. Zato je pravzaprav nujno, da si dovoliš razmišljati o službi tudi sicer. V krogu domačih zato včasih izpadeš kot iz drugega sveta, z mislimi drugje.
Glede sproščanja, nekateri moji konjički so precej intenzivni in adrenalinski. Morda ravno zato, da ne dopuščajo drugih misli in da vsaj takrat NIL ni v ospredju.

NIL trgu vedno ponuja inovativne in zelo premišljene rešitve. Kdo je kreator, usmerjevalec idej v podjetju?
Če se podjetja delijo na tista, ki imajo enega izjemnega in nepogrešljivega vizionarja, in tista, ki to nadomeščajo z močno ekipo, NIL spada med slednja. Četudi je kar nekaj nilovcev zelo prepoznavnih posameznikov, katerih besede in mnenja se zelo posluša doma in včasih še bolj v tujini, stavimo na močno ekipo in kulturo, ki omogoča in spodbuja, da vsi člani ekipe svoje ideje in razmišljanje delijo z okolico.

Iz preteklosti ste na slovenskem tržišču najbolj prepoznavni kot »networking« podjetje. Vendar mreženje danes ni več vaša poglavitna dejavnost. Zakaj vas slovenska podjetja še vedno prepoznajo kot »networkerje«?
Verjetno zato, ker je ustaljen način razmišljanja težko spremeniti. Vsaka sprememba potrebuje svoj čas. Se pa stvari vendarle premikajo v pravo smer. Marsikdo je že opazil, kako močno smo se razvili v zadnjih nekaj letih in kako zelo smo razširili področje svojega dela. Če smo bili nekoč predvsem referenca na področju podatkovnih komunikacij, smo danes, to si upam trditi, referenca na področju računalništva v oblaku.

Torej je računalništvo v oblaku tisto področje, na katerega stavite v prihodnosti?
Da. Pri NIL-u vidimo prihodnost razvoja IKT-področja na naslednji način: po eni strani bodo podjetja želela del storitev, ki jih omogoča IKT-tehnologija, pridobivati iz javnih oblakov, po drugi strani pa bo za večja podjetja dobršen del storitev prihajal iz njihovega zasebnega oblaka. V obeh primerih gre torej za oblak, in to je področje, kjer je NIL zdaj najbolj doma. Tisto, kar hočemo početi bolje kot drugi, pa je predvsem izgradnja in upravljanje oblakov z uporabo orodij, ki smo jih razvili prav za ta namen.

Kako bi v treh stavkih predstavili računalništvo v oblaku?
Načelno si seveda pod pojmom računalništvo v oblaku predstavljamo predvsem način »konzumiranja« storitev, ki jih nudi IKT-infrastruktura. Torej iz nekakšnega oblaka. Tistega, ki te storitve uporablja, ne zanima, kje je fizično ta oblak, kako je zgrajen, katere tehnologije uporablja ipd.
Meni pa se zdi pomemben še en vidik. Gre za ureditev in optimizacijo. Gre za to, da se IKT-okolja, ki so se gradila skozi čas – ena bolj, druga manj ad hoc –, uredijo. Da se začrta nadaljnji razvoj teh okolij tako, da je ta optimalen na daljši rok. In da bo to okolje tudi ob nadaljnji rasti obvladljivo, varno in zanesljivo. Taka okolja je potem tudi lažje upravljati. Kar vse skupaj prej ali slej pripelje do tistega tako zelo opevanega cilja – večje učinkovitosti. Ampak opozarjam, ni nujno, da so vse vmesne faze cenejše. Če se lotite prenove svoje stare hiše, lahko na začetku veliko prihranite, če se, recimo, v kar največji meri odrečete stroškom arhitekta. Ampak vprašanje je, ali vam bosta končni rezultat in končni strošek všeč.

Koliko »oblačnih« proizvodov ponujate?
V smislu »produktov s police« tri glavne proizvode: HyperCenter – kot arhitektura in metodologija za izgradnjo zasebnega oblaka s storitvami IaaS, Flip IT – kot skupina storitev SaaS javnega oblaka za manjša in srednja podjetja, ter Flex IT, ki je sicer oblika javnega oblaka IaaS in PaaS, ampak z atributi, ki smo jih sicer bolj vajeni v zasebnih okoljih (zelo visoka stopnja zanesljivosti, varnosti itd).

Tem proizvodom ob bok postavljamo še kopico drugih, ki vsak zase pokrivajo določene segmente, za katere je v okviru oblaka treba poskrbeti. Recimo NIL Monitor za proaktivno spremljanje delovanja infrastrukture, NIL Assist za skrb za neprekinjeno delovanje ključne infrastrukture in upravljanje z njenim življenjskim ciklom, NIL Universal Access za varno poslovanje iz sodobnih mobilnih naprav, orodja za upravljanje …

Na trgu je veliko podjetij, ki ponujajo takšne ali drugačne storitve v oblaku. Zakaj menite, da se stranke odločijo prav za vas?
Ena od lastnosti oblaka je, da si ga vsakdo predstavlja po svoje. Zato so tudi ponudbe iz oblaka zelo različne. Skoraj ne najdete IKT-podjetja, ki ne bi ponujalo oblaka. Resnih ponudnikov pa ni tako veliko, kot se zdi. Zelo redki so tisti, ki na tem področju zares dodajajo vrednost in lahko ponudijo več od zgolj preprodaje (in prepakiranja) že obstoječih storitev velikih igralcev, dostopnih prek interneta. NIL pa je že od leta 2009 na trgu s produktom Flip IT, storitvijo v oblaku, ki obsega prav vse, kar neko podjetje v smislu IKT-ja potrebuje. Oskrbovano je iz naših podatkovnih centrov in upravljano z orodji, ki smo jih sami razvili. Oblaka smo se lotili, in to zelo konkretno, zgodaj in temeljito. Zato imamo danes veliko znanja na tem področju in to kupci opazijo. Kupci vedo tudi to, da česar koli se pri NIL-u lotimo, to počnemo dobro, in tudi na področju oblačnih storitev ne bo nič drugače.

Kako ocenjujete poslovno okolje za vašo dejavnost v Sloveniji?
Ne vem, ali je ta trenutek poslovno okolje v Sloveniji sploh obetavno za kakšno dejavnost, žal. Pa vendar se z inovativnim pristopom in kakovostjo še nekako preživi. Tisto, česar se bojim, je dejstvo, da je kupcev, ki jih zanima kakovost in so zanjo pripravljeni in sposobni plačati, vse manj. To pa pomeni, da bo povprečna raven storitev vse nižja, izvajali jo bodo vse manj usposobljeni ljudje (dobri pa bodo, če bo le možnost, delali kje drugje), kar predstavlja negativno spiralo. NIL nastali položaj rešuje tako, da se še bolj zavzeto trudi zmanjšati svojo odvisnost od domačega tržišča. Z rastjo na tujih trgih, in ne z zmanjševanjem kakovosti ali obsega doma. Letos se začenja obrestovati naša naložba v hčerinsko podjetje v Južnoafriški republiki, lepo nam teče razvoj izobraževalnih vsebin za podjetje Cisco Systems iz Silicijeve doline, še zlasti razveseljivo pa je, da nam v zadnjem času začenja uspevati z našimi »oblačnimi« proizvodi na najbolj zahtevnih trgih, konkretno v Veliki Britaniji.

Priti na tuje trge je v današnjih časih zagotovo velik izziv?
Na začetku smo na tuje trge prišli s pomočjo našega glavnega principala, podjetja Cisco Systems, s katerim smo skupaj delali na projektih v tujini. S tem postaneš opazen tudi kot potencialni samostojni ponudnik storitev. Poleg tega spoznaš ljudi, ki ti lahko pomagajo pri prodoru na določen trg. Tako smo recimo srečali človeka, ki vodi naše podjetje v Južnoafriški republiki.

Kje v tujini delujete?
Delujemo praktično povsod, saj imamo nekaj prodajnikov, ki niso omejeni na natančno določena tržišča. Na bolj organiziran in osredotočen način pa delamo v okoljih, kjer smo prisotni bodisi prek hčerinskega podjetja bodisi prek prodajnega predstavnika. Podjetja imamo v Južnoafriški republiki, Turčiji, ZDA, Srbiji, predstavnike pa v Maroku in na Bližnjem vzhodu.

Verjetno se pojavljajo številne preizkušnje, ko se podjetje širi na tuje trge?
Res je. Glavna je najti pravega človeka! Če je ta pravi, bo okrog sebe zbral prave ljudi in našel pot do kupcev ter imel s sedežem NIL-a v Ljubljani korekten in transparenten odnos. To pa je vse, kar navsezadnje potrebujemo. Znanje in proizvode lahko zagotavljamo, vsaj do neke mere, iz Slovenije.

Lahko omenite kakšen projekt, na katerega ste še posebno ponosni?
Ponosen sem predvsem na to, da se je NIL v zadnjih 3–5 letih začel intenzivno spreminjati. Gre torej za projekt razvoja podjetja. Tega včasih človek niti ne opazi, ker se stvari vendarle ne dogajajo v velikih preskokih. Pa vendar, če bi današnji NIL primerjal s tistim izpred petih let, je razlika očitna. Neprimerno bolje smo pripravljeni na spremenjene okoliščine na trgu IKT-ja. Ne samo, da smo bolje pripravljeni, marsikdaj smo celo pred časom, kar ni vedno lahko, saj to med drugim pomeni tudi to, da trgu ponujaš nekaj, česar ta še ne sprejema. To se nam je recimo zgodilo z rešitvijo Flip IT pred štirimi leti. Šele zdaj se potrjuje, da smo se takrat pravilno odločili.

Kaj so vaši interesi? Ali navdih za delo črpate tudi iz zasebnega življenja?
Interesi v smislu preživljanja prostega časa so v glavnem povezani z rekreativnim športom: gorsko kolesarjenje in pohajanje v hribe. Ali navdih za delo črpam iz zasebnega življenja? Do neke mere gotovo da. Stvari so povezane, saj iz zasebnega življenja v delo prenašamo vrednote, način razmišljanja … Velja tudi obratno – pri NIL-u sem se od svojih sodelavcev marsičesa naučil, kar prenašam v zasebno življenje. In to jemljem kot zelo velik privilegij. Vedno znova me prevzame dejstvo, kako smo si pri NIL-u v marsičem različni, očitno pa imamo določen del vrednostnega sistema zelo podoben, da lahko uspešno delujemo skupaj že toliko let.

Za konec mi povejte, kako je igrati v filmu (na spletni strani piše, da je naš sogovornik igral v filmu, op. p.)?
Resnici na ljubo je bila to precej nepomembna zgodba. V času, ko so snemali film o Primožu Trubarju, sem pel v pevskem zboru RTV Ljubljana. Nekaj pevcev nas je bilo povabljenih, da bi kot statisti, preoblečeni v kmete, v procesiji prepevali. Dva, oblečena v ministranta, sva odigrala še en prizor v cerkvi, kjer sva s kadilnico čakala, da »se hudič spusti s stropa«. Še najbolj sem si zapomnil, da so se snemanja začenjala ob 4. uri zjutraj. Pomembnejša zgodba ali bolje rečeno vloga je tista, ki jo že toliko let igram pri NIL-u.

Poseben okvir
»S selitvijo dela IT-ja v oblak se skupaj z infrastrukturo tja neizogibno premakne tudi del poslovanja. Zato je ključno, da vam na tej poti ob strani stoji zaupanja vreden partner. In zato, poleg kakovosti ter fleksibilnosti njihovih rešitev, mi sodelujemo z NIL-om.«

Moj mikro, maj – junij 2013 | Milan Simčič