Če se vam zdi revolucionarno, da je navigacijska naprava vgrajena skoraj že v obeske za ključe, potem so vas tržniki kupili. V tem primeru namreč ne gre za kakšno posebno znanost, veliko bolj pa se je treba vprašati o smiselnosti takšnega posiljevanja. Dejstvo je namreč, da so najboljše navigacijske naprave tiste, ki so vgrajene v avtomobil in popolnoma prilagojene glavnemu delu, ki ga morajo opraviti – vodenju. Zaradi praktičnosti (prenašanje iz avtomobila v avtomobil) in predvsem cene lahko kakšno manjšo nerodnost odpustimo prenosnim navigacijskim napravam, preostale kombinacije pa je bolje pustiti pri miru.

REŠITEV S SLABOSTMI: MOBILNIK

V to kategorijo še zlasti sodijo mobilni telefoni z vgrajenim GPS-sprejemnikom, saj je njihova uporabnost za vodenje po neznanih cestah na sila nizki ravni. Teoretično je sicer videti, kot da je vse pripravljeno in deluje, ko pa se v sistem bolj poglobiš, hitro ugotoviš, da boš pot hitreje našel na konvencionalen način.

Naštejmo le nekaj preprek, s katerimi se srečuje povprečni uporabnik: dolgo čakanje na sprejem satelitskega signala (velja predvsem v mestih, čas je mogoče skrajšati z istočasno povezavo v omrežje, kar pa je, zlasti v tujini, lahko drago), zemljevide je treba šele dokupiti (kar ugotoviš, ko želiš, da te naprava vodi), prodajajo jih večinoma po regijah, v nekaterih primerih pa vse teče kot gladko, dokler ne zaženeš vodenja – takrat ugotoviš, da programska oprema tega sploh ne omogoča.

Za povrh v mobilnik vgrajene navigacijske naprave sploh ne izkoriščajo možnosti, ki jih takšna kombinacija ponuja: digitalni zemljevidi so statični, uporabnik torej ne dobi možnosti, da bi na svoj zaslon priklical njihovo zadnjo različico, če se ponudnik še ni odločil, da jo zamenja. In prav v to smer bi morali najprej kreniti navigacijski sistemi prihodnosti. Namesto polletnih ali celo letnih (in za povrh drago plačljivih) nadgradenj bi morali zemljevide obnavljati tako rekoč sproti, ob vklopu navigacijske naprave pa bi moral uporabnik dobiti svež seznam cestnih zapor zaradi gradbišč.

OBVEŠČANJE O PROMETNIH ZASTOJIH

Tudi sicer bo treba temeljito spremeniti način obveščanja o prometnih zastojih, saj je ta trenutno odvisen od številnih spremenljivk, med katerimi še najbolj moti vključenost človeka pred pošiljanjem obvestila. To namreč bistveno upočasni hitrost obveščanja, zato so v teku številni projekti, ki jih spremljamo tudi v Mojem mikru. Med najzanimivejšimi je vsekakor Vodafonov projekt, pri katerem zgostitve prometa ugotavljajo na podlagi števila prijavljenih v bližnje bazne postaje. V ta namen bi lahko uporabili tudi bluetooth, seveda v tem primeru zgolj z dovoljenjem uporabnikov, prav nič napak ne bi bilo, če bi koristneje uporabili cestni infrastrukturo.

Zavedati pa se moramo, da verjetno premijske prometne informacije ne bodo več brezplačne, a za tistega, ki se vsakodnevno vozi po določenih odsekih, kjer je velika verjetnost zastojev, majhen pavšal ne bi smel biti problematičen – če bodo le informacije točne in ažurne.

ZDRUŽEVANJE TEHNOLOGIJ

Vsekakor pa bo tudi na tem področju pomembna združitev različnih tehnologij, od podatkov iz GPS-sprejemnika do mobilnih omrežij, a pri tem bo treba biti še kako pazljiv pri upoštevanju varnosti osebnih podatkov. K sreči same navigacijske naprave trenutno še ne omogočajo identifikacije uporabnika, medtem ko pri mobilnikih z GPS-sprejemnikom to ni več pravilo. Kdaj se bodo nove tehnologije pojavile v praksi, je težko reči, saj niti pilotne različice še niso kdove kako razvite. Ni pa potrebe, da bi zaradi čakanja na nov tehnološki razvoj odlašali pri nakupu navigacijske naprave. Te, ki jih prodajajo zdaj, bodo z osveževanjem zemljevidov dobre še vrsto let, res pa je, da bodo ostale statične in bodo vseskozi ponujale omejene informacije o stanju na cestah in novih cestnih odsekih.

Telekomunikacije, Julij-Avgust 2009 | Boštjan Okorn