Torej profesionalni svetovalni procesi, ki jih je Zavod pridobil oziroma razvil! Je tako? Sama koda program je v tem kontekstu postranska in nepomembna. Cena programa, bolje rečeno, dovoljenje za enoletno uporabo − zdaj pa dobro zajemite sapo − je 264 €. Zanemarljivo za ustanove in podjetja, toda absolutno preveč, da bi program kupila Janezek in Micka. Zakaj pa bi ga, ko pa ni njima namenjen! Res ni?
Neposredno ne, posredno pa zagotovo. Na spletni strani piše, citiramo: »Računalniški program Kam in kako je namenjen: osnovnošolcem, dijakom, študentom, brezposelnim, zaposlenim, ki razmišljajo o zamenjavi poklica in drugim, ki jih zanimajo različni poklici.« To smo vendarle vsi mi, morda ne vedno, občasno pa zagotovo imamo potrebo pri uporabi takšnega programa. V dobi interneta in vse hitrejšega življenjskega ritma je nekako utopično pričakovati, da bomo imeli čas obiskovati svetovalne ustanove, po možnosti tam še čakati na prostega svetovalca, le za to, da bi nam ta namenil nekaj minut svojega dragocenega časa in skupaj z nami šel skozi program. Se strinjate?
Kaj bi torej pričakovali od države, ki ima vizijo razvoja e-storitev za državljane? Zelo preprosto: da vse, kar omenjeni program omogoča, predela v uporabno e-storitev, ki bi bila brezplačna za vse državljane! Ne pričakujemo, da bodo dali program, ki ga plačujejo, vsem nam na voljo za brezplačni prenos v naše računalnike. Država tako ne bi ravnala gospodarno. Od omenjenega podjetja bi morda lahko Zavod kupil ustrezno on-line različico ali pa to razvil sam s svojimi programerji; če pa teh nima, bi lahko prek javnega razpisa (kot se za državno ustanovo spodobi), našel podjetje, ki bi to storilo. Moti nas torej to, da »vsebine« programa še ni v internetni obliki!
Od takšnega pristopa bi imeli koristi vsi. Država, ker bi tako državljanom ponudila dobro orodje za osebni razvoj s koristnimi informacijami, Zavod in svetovalne ustanove, ker bi se lahko svetovalci posvetili le strankam, ki si same ne znajo pomagati, in na koncu vsi mi, ker bi imeli hiter dostop do informacij, ki nas zanimajo. To je bistvo elektronskih storitev javne uprave, kamor ta zagotovo sodi!
Vir: www.ess.gov.si/slo/Ncips/Gradiva/KamInKako/KamInKako.htm
Do programa le nelegalno?
Po našem mnenju, da nam ne bi očitali podpihovanja sovraštva do javnih ustanov, je to še en primer, ki spodbuja uporabo nelegalnih programov (kar pa je kaznivo dejanje). Ker gre za specifičen program, namenjen ustanovam, smo pričakovali, da ga v spletu ni. Motili smo se. Našli smo ga na portalu partis.si, dolg je 42 MB, zraven pa dobite še serijsko številko. Po domače. Ko ga naložite v svoj računalnik, deluje. Pravno ste tako storili prekršek. Kaj pa olajševalne okoliščine? Recimo takole: program je zasnovan na informacijah javnega značaja (ali pa bi take morale biti) in svetovalnih procesov državnega zavoda. Kot davkoplačevalci imamo načeloma »pravico« do njegove uporabe. Ko bi le bilo tako enostavno! Lahko ga uporabljamo kot stranka ustanov, ki so ga kupile, ne pa tudi v svojem domačem računalniku.
Kaj pravijo pri Zavodu
Progam »Kam in Kako« je razvit v okviru projekta Phare skupaj z angleškim podjetjem CASCAiD CD International Careers Assessment Software. Gre za neprofitno organizacijo, ki je del univerze Loughborough.
Interaktivni računalniški program za poklicno orientacijo vsebuje modul za primerjavo poklicev in zato ima slovensko bazo podatkov. Pri prirejanju za uporabo v Sloveniji je sodeloval tudi Zavod za zaposlovanje, vendar avtorske pravice v celoti in izključno pripadajo podjetju CASCAiD. Zavod RS za zaposlovanje je torej lastnik zgolj licence tega programa, pri čemer je treba poudariti, da podjetje CASCiD, ki je program razvilo, to počne še naprej z nadaljnjimi nadgradnjami. Tako ima urejeno še nekaj drugih držav (npr. Velika Britanija, Italija, Danska, Belgija, Španija, Hrvaška ...), ki na tak (cenejši) način omogočajo uporabo tega izdelka zainteresirani javnosti.
Naj tudi poudarimo, da je program Kam in Kako namenjen uporabi v ustanovah, ki imajo usposobljene svetovalce za uporabo programa in tudi izkušnje s področja poklicnega svetovanja. Pravilno uporabo tega orodja namreč lahko zagotovimo zgolj s pravilno interpretacijo rezultatov - to pa lahko nudijo za to strokovno usposobljeni delavci. Na Zavodu RS za zaposlovanje smo že razmišljali o internetni verziji tega programa, prav zato smo že poslali pobudo angleškemu partnerju, da bi storitev ponudili širše, toda za to je potrebno še dodatno delo, da bo program lahko nudil kompetentne rezultate.
Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Uroš Florjančič
Komentarji
Najlažje je svetovati, posledic pa nobenih
Poleg tega kar ste napisali ja ta program ena sama velika revčina, da bi bila vredna denarja 264 EUR pa niti za pomisliti ni. Po moje si je nekdo s pomočjo javnih sredstev želel napolniti žep in še kar sesa z nadgradnjami.