Razlogov, zakaj so nekatere spletne strani ali vsebine blokirane in dostopne le uporabnikom iz določenih držav, je veliko. Nekatere še nekako razumemo, drugih pa niti približno ne. Ne gre le za uporabo storitev pretočnega videa in glasbe, ki naj bi bile omejene zaradi zahtev lastnikov avtorskih pravic, blokirane so tudi strani in storitve, za katere si upamo trditi, da ni nobene prave potrebe za to. Na primer BBC-jeva spletna igrica, ki spodbuja otroke k učenju programiranja, Doktor in Dalek. Pravzaprav imajo svoje razloge, le ne strinjamo se z njimi. Škoda je namreč, da takšne »poučne« vsebine niso dostopne vsem uporabnikom spleta.
Večina vsebin na spletu je blokirana, ker tako zahtevajo lastniki avtorskih pravic. Vsak lastnik, ki meni, da so njegove pravice kršene, se lahko obrne na sodišče, to pa mu (prerado) ugodi in od ponudnikov dostopa v internet zahteva blokado strani. Storitve pretočne glasbe in videa, pa tudi spletne trgovine digitalnih vsebin prodajo omejujejo zemljepisno. Samo oni vedo, zakaj. Jim smrdi naš denar ali bi nam radi vsebino prodali pozneje in po višji ceni? Google umika povezave do spletnih vsebin, ker od njega to zahtevajo sodišča ali pa Evropejci, ki jim je to moč lani v roke položila Evropska unija. Za način, ki si ga je Evropa zamislila za uveljavljanje pravice do pozabe, ki ni sporna, si upamo trditi, da bo naredil več škode kot koristi. Na srečo v Sloveniji blokiranje dostopa do spletnih strani od ponudnikov dostopa v internet še ni tako pogosto kot v nekaterih zahodnih državah. Pozitivna stran majhnega trga.
Spletne strani lahko operaterji blokirajo, ker tako želijo njihovi naročniki. Storitev »varnega interneta« je na voljo, uporabnik pa se sam odloči, katere strani želi blokirati, predvsem zato, da njegovi otroci ne bodo po naključju ali namenoma obiskovali strani, ki po njegovem mnenju za njih niso primerne. Cenzor je v tem primeru naročnik sam, ki lahko blokado, kadar želi, tudi izključi.
Blokade, s katerimi se na spletu največkrat srečujemo, so povezane z našo lokacijo. Spletna stran vidi IP-naslov glede na vedenje, katere številke so podeljene državam, torej ve, od kod prihajamo. Če stran ali storitev noče, da jo uporabljamo, nam izpiše obvestilo v smislu: »Oprostite, storitev še ni na voljo v vaši državi.« Blokade je v nekaterih primerih enostavno preseči, če vemo, kako. Navidezna zasebna omrežja (VPN) ali proxy strežniki največkrat zadostujejo. Oboje ponuja spletna storitev Hidemyass. VPN je plačljiv, funkcionalno omejen proxy strežnik pa ne (www.hidemyass.com/proxy). Naslovna vrstica za vpis naslova, ki bi ga radi obiskali, se skriva na dnu strani. Izberemo strežnik v državi, za katero vemo, da želena stran pri njih ni blokirana. Podobno nalogo opravlja tudi vtičnik za brskalnike Hola. Še ena možnost je. Uporabimo lahko enega od brskalnikov, ki bolj skrbi za zasebnost uporabnika in vedno prikriva njegov naslov IP. Trije najboljši so Pirate Browser (piratebrowser.com), Epic Privacy (www.epicbrowser.com) in Tor Browser. Našteti za skrivanje uporabnikove identitete uporabljajo anonimno omrežje Tor.
Kljub trudom pa vseeno nismo mogli priti do omenjene BBC-jeve igrice, kar kaže, da je njihova blokada veliko bolj inteligentna in ne deluje le na podlagi naslovov.
Moj mikro Januar Februar 2015 | Marjan Kodelja
