Za električno energijo (in podobno velja tudi za toploto, plin, vodo) lahko rečemo, da je na voljo v omejeni količini. Ko je zmanjka, je ni in je ni več mogoče dobiti. Tisti, ki smo stari nekaj deset let, se spominjamo slavnih redukcij v napajanju z električno energijo, ko električne energije preprosto ni bilo in smo morali občasno sedeti ob soju sveč. Podobno velja tudi za vodo: spomnimo se dogodkov iz lanskega poletja, ko so posamezni kraji v Sloveniji dobesedno bili brez pitne vode. Ko ni – ni. In konec!
Dobavitelji energije bi zato radi v vsakem trenutku vedeli, koliko energije potrebuje vsak njihov odjemalec. V slogu Googla in Facebooka bodo zbirali podatke o svojih uporabnikih in iz njih oblikovali profil porabe za vsakega porabnika. To bi namreč omogočilo fleksibilno ravnanje z energijo in v tem je tudi razlog, da so začeli dobavitelji vgrajevati števce, ki omogočajo vpogled v stanje v vsakem trenutku in od daleč. Ker pa je poraba energije neke vrste »osebni podatek«, se tudi že pojavljajo kritike na račun pametnih števcev, kajti če imajo »prodajalci« preveč podatkov o kupcih, je možnost zlorab takšnih podatkov na dosegu roke. Tehtanja med prednostmi in slabostmi novega načina merjenja, ki ga zapoveduje EU, se bodo zato kmalu znašla pod drobnogledom. Tokrat pa si oglejmo prednosti takšnega početja za eno in drugo stran.
Nižji računi?
Ostanimo pri električni energiji. V nekem trenutku dneva je je na pretek, v drugem jo primanjkuje. Namenska poraba je zato nujna, še bolj pa bo pomembna v prihodnje, ko bo v električne sisteme vključenih vse več virov obnovljive energije, katerih dobavljivosti ni enostavno predvideti. Energijo porabljamo takrat, ko je na voljo, ko je poceni in ko jo nujno potrebujemo. Delno ta pristop poznamo že danes. Obračunavanje z dvotarifnimi števci: električna energija je dražja čez dan (ko tovarne delujejo) ter cenejša ponoči in ob koncih tedna (ko tovarne mirujejo). V prihodnje pa lahko pričakujemo več tarif in izredno kratke obračunske intervale. Poznavanje profila porabe energije odjemalca bi v teoriji lahko tudi pomenilo, da bo osebi, za katero dobavitelj ve, da ob drugi uri popoldne nujno potrebuje energijo, zaračunal več kot njenemu sosedu, za katerega ve, da se lahko časovno prilagodi. Pa tudi če je energije v sistemu dovolj. V vsakem primeru bodo morale biti cene energije in obračunski intervali, ko bo večina gospodinjstev opremljena s pametnimi števci, oblikovani tako, da bodo spodbujali odjemalce, da s časovno prilagodljivo porabo vplivajo na višino mesečnega računa.
Za začetek bi bilo dovolj, da odjemalec natančno ve, kdaj in koliko energije je porabil. Na podlagi poznavanja teh podatkov bi se lahko časovno prilagodil in energijo porabljal takrat, ko je je v sistemu dovolj. S tem bi vsak od nas blagodejno vplival na energetsko sliko države. Še več, lahko bi se zgodilo (pravzaprav se že dogaja), da bi ponudnik energije odjemalca ne samo nagradil z ugodno ceno, ampak dobesedno plačal, da vzame energijo. Takšni primeri so se že večkrat zgodili v Severni Ameriki, pa tudi v Evropi (Danska). Ugodno tarifiranje bi lahko spodbudilo odjemalce, da morda nekaj energije rezervirajo vnaprej. Tako rezervirana energija bi lahko bila bistveno cenejša od tiste, ki bi jo prevzeli nenapovedano, na podlagi trenutnih potreb.
Ne smemo pozabiti, da bi odjemalec energije lahko bil tudi proizvajalec. Na številnih strehah so nameščeni fotovoltaični paneli. V določenem trenutku je na tem mestu električne energije preveč. Električna energija bo oddajana v omrežje. Koliko (in kdaj) energije je oddano, je treba zabeležiti s števcem.
Optimizacija sistema
Odjemalci se pritožujejo, češ, zakaj je ta mesec moj račun tako visok. Pri tem pa hitro pozabijo, da je bilo morda zadnjih dvanajst računov izstavljenih zgolj na podlagi ocene porabe, in ne na podlagi dejanske porabe oziroma odčitkov. Pri natančnem nenehnem trenutnem poznavanju stanja takšnih pritožb ne bo. Ne bo niti nepotrebnega terenskega dela (»hočem, da mi takoj zamenjate števec, kajti moj števec zagotovo narobe kaže«) ipd.
Če bo dobavitelj z vpeljavo dodatnih oblik zaračunavanja (na primer z dodatnimi, nižjimi tarifami) spodbudil drugačno časovno razporeditev porabe, bo s tem lahko zmanjšal maksimalno porabo in tako posledično spustil ceno. Natančno poznavanje trenutnih odčitkov energije bo podjetju za distribucijo dalo natančen podatek o tem, kakšne so trenutne izgube v omrežju. Takšen podatek bi lahko bil podlaga za načrtovanje sprememb, ki bi vodile k zmanjšanju izgub in s tem zmanjšanju stroškov distribucije. Zmanjšanje energetskih izgub je povezano z zmanjševanjem vpliva na okolje, kar je z okoljevarstvenega stališča vsekakor pozitivno.
Na podlagi dolgotrajnega in natančnega spremljanja porabe bi dobavitelj znal predvideti porabo v naslednjem podobnem obdobju. Če bi na primer na podlagi podrobnih in večletnih odčitkov vedel, da bo v januarju poraba približno taka in taka, bi lahko pri proizvajalcu energije (elektrarni, toplarni, plinarni …) rezerviral določeno energijo daleč vnaprej. Proizvajalec bi se na to pripravil in zato ponudil boljšo (beri: nižjo) ceno energije.
V števcu je lahko stikalo, ki dobavitelju omogoča, da za določene števce v celoti izključi dobavo. To je lahko ukrep proti neplačnikom, lahko pa se uporablja tudi za selektivni izklop določenih števcev pri preveliki porabi. Poleg stikala, s katerim je mogoče odklopiti porabnika, so lahko v števcu stikala, s katerimi je mogoče selektivno vklopiti ali odklopiti določene porabnike (grelce vode, hladilnike, klimatske naprave) in tako omogočiti dobavitelju, da v določeni meri sam nadzira in krmili porabo.
Kaj je pametni števec?
Navaden števec, ki je desetletja le štel energijo, je svoje delo (za kar je tudi bil namenjen) opravil brezhibno: štel je energijo in … nič več. Čepel je v omarici in občasno ga je pogledal inkasant. Toda če bi z energijo želeli ravnati bolj namensko, bi moral biti števec »pameten« in bi moral omogočati še marsikaj drugega.
In kaj vse naj bi pametni števec omogočal, česar navadni ne zmore? Nabor njegovih funkcionalnosti pravzaprav nikjer ni definiran. Predvsem je tu zmožnost dvosmernega komuniciranja. Dobavitelj lahko s števca prebere določene podatke, lahko mu tudi posreduje ukaze. Števec bo lahko komuniciral tudi z odjemalcem prek hišnega (ročnega) prikazovalnika porabljene energije.
Odčitavanje trenutnega stanja omogoča natančen vpogled v porabo in njeno časovno razporeditev. Poleg podatka koliko energije je porabljeno je tu še podatek kdaj natančno je ta energija porabljena. Odčitek trenutnih električnih veličin (toka, napetosti, moči …) omogoča iskanje napak, zmanjšanje izgub in detekcijo kraje energije.
Pametni števec lahko posreduje podatke uporabniku, ki lahko na posebnem prikazovalniku »v živo« vidi trenutno stanje in porabo, kar mu omogoči namensko načrtovanje porabe. Števec lahko na določen ukaz vključi časovno nezahtevne porabnike (na primer grelec električne vode, termoakumulacijsko električno peč).
V dogovoru z odjemalcem lahko števec na določen ukaz za kratek čas izključi ne preveč zahtevne porabnike energije: zamrzovalno skrinjo, klimatsko napravo, hladilnik, plinski kotel za centralno kurjavo … Tako bo zmanjšana vrhnja poraba. Stikalo v števcu bo omogočilo dobavitelju, da odjemalca odklopi ali priklopi. Če odjemalec ne plačuje računov, mu bo dobava ustavljena brez obiska monterja. Enako bo tudi s ponovnim vklopom, ko bo račun plačan.
Čemu nam bo selektivni vklop porabnika?
Dandanes je največja poraba električne energije poleti, ko delujejo številne klimatske naprave, in ne pozimi, ko so prižgane luči in grelci. Vse hladilne naprave (klimatske naprave, hladilniki, zamrzovalniki …) imajo vgrajene elektromotorje. Ko v vročih poletnih dneh vsepovsod delujejo klimatske naprave, se utegne zgoditi, da bo elektroenergetsko omrežje preobremenjeno in bo zaradi tega prišlo do samodejnega izklopa. Pri tem lahko pride do izklopa ulice, četrti, mesta ali morda celotne države.
Ko napravo, ki hladi, ugasnemo, se bo temperatura v njej čez nekaj časa zagotovo dvignila. In ko elektrika pride, bo prišlo do samodejnega vklopa. Ko pride do ponovnega vklopa električne energije v ulici, se bodo v tistem trenutku zavrteli motorji v kompresorjih vseh hladilnih naprav, v vseh klimatskih napravah, a se bodo ob njih zavrteli še motorji, ki pihajo zrak.
Za elektromotorje je znano, da ob zagonu potrebujejo mnogo večji tok kot med obratovanjem (približno sedemkrat). Zato bo pri ponovnem vklopu električne energije celotnega mesta hkrati elektroenergetsko omrežje močno preobremenjeno. Delovala bo zaščita in – prišlo bo do ponovnega izklopa. Na koncu se izkaže, da je pri takšnem izpadu praktično nemogoče celotnemu mestu v enem trenutku vklopiti dobavo električne energije. Pred nekaj leti so imeli takšno težavo v Italiji in v več mestih v ZDA. Rešitev je takrat bila takšna, da so ročno vklapljali ulico po ulico, četrt po četrt. To je zahtevalo mnogo dobro premišljenih dejanj, napora in terenskega dela.
Rešitev za zgoraj opisani problem ponujajo pametni števci, ki imajo vgrajeno stikalo. To stikalo ponuja možnost izbirnega vklopa, kar bo prišlo prav pri počasnem zagonu energetskega omrežja, izbirno, ulico po ulico, četrt po četrt … Vklop celotne mestne četrti (ali morda celo mesta) lahko pomeni trenutno veliko preobremenitev, zaradi katere bo delovala zaščita in sistem bo spet takoj samodejno odklopljen.
V Sloveniji je nameščenih približno 900 tisoč števcev električne energije. Na številnih mestih so še vedno v uporabi stari števci z vrtljivo ploščico. Števce je treba vsakih nekaj let umeriti. Ob taki zamenjavi so elektromonterji stari števec zamenjali z drugim, podobnim. Zdaj običajno namesto števcev z vrtljivo ploščico namestijo elektronski števec. Zamenjava vseh števcev bo opravljena predvidoma do leta 2020. Elektronski števci še niso »pametni« števci v pravem pomenu te besede. Omogočajo pa daljinsko odčitavanje stanja, kar je v precejšnji meri korak proti pametnim števcem.
Pri tem pa se moramo zavedati, da to, da imamo v omarici sodoben elektronski števec, še ne pomeni, da iz nadzornega centra lahko berejo podatke. Poleg zmogljivega števca, ki zna beležiti in shranjevati marsikaj, moramo namreč imeti na voljo tudi podatkovno pot.
Moj mikro, April Maj 2013 | Zlatko Matič |