Danes se vse suče okoli mobilnih naprav, v teh pa so glavni procesorji arhitekture ARM. Čeprav se Intel močno trudi prodreti vanje, mu to uspeva le do neke mere. Zagotovo pa lahko pričakujemo več pametnih telefonov in tabličnih računalnikov z Intelovimi procesorji, vprašanje je le, kako uspešni bodo. Podobno velja tudi za nosljive naprave. Veliko bolje mu kaže tam, kjer je tudi do zdaj bil najmočnejši. S procesorji arhitekture Broadwell so delno prešli na 14-nanometrski (nm) proizvodni proces s procesorjem Core M, potem pa sledi arhitektura Skylake. Najprej prav tako v 14-nanometrskem procesu, nekoliko pozneje pa v 10-nanometrskem. Arhitektura Skylake bo prenovljena, kar pomeni večje procesorske in grafične zmogljivosti, nižjo porabo energije in podporo vmesnikom SATA Express, PCI Express 4.0 in Thunderbolt 3.0 s hitrostjo prenosa do 40 Gb/s. Intelova ideja je, da bi bili prenosniki s procesorji Skylake opremljeni tudi s sistemom brezžičnega polnjenja, vendar bomo videli, ali bo res tako. Brezžično polnjenje naprav izdelovalci obljubljajo že vsaj dve leti, a dlje kot do nekaj bolj kot ne predstavitvenih naprav niso prišli.

Po sedemnajstih letih obstoja vmesnika USB ne bo več treba razmišljati, kako obrniti priključek. Vmesnik USB 3.1 ne prinaša le obrnljivega priključka, temveč tudi višjo prenosno hitrost (10 Gb/s). Mimogrede, še vedno premalo za video v ločljivosti 4K pri prikazu 60 sličic na sekundo in zapisom barv in svetilnosti 4 : 4 : 4. Prve naprave z novim vmesnikom lahko pričakujemo že spomladi. Višje zmogljivosti in manjša poraba energije napovedujejo tudi pomnilniki DDR4. Vseeno pa naj bi procesorji Skylake zadržali tudi združljivost s pomnilniki DDR3. Pomnilnik DDR4 deluje pri napetosti 1,2 volta, od tod nižja poraba, in s hitrostjo 25,6 GB/s. Novost bodo tudi 16-GB pomnilniški moduli, kar pomeni, da osem modulov gradi 128 GB velik pomnilnik. Še pomnite osebne računalnike (PC), ki so imeli pomnilnik, velik 128 kB?

Tablice, telefoni in prenosniki

Lanski (2014) modeli pametnih telefonov in tabličnih računalnikov niso prinesli ničesar pretresljivega, bolj ali manj so bili le izboljšava predhodnikov. Močnejši procesor, morda zaslon višje ločljivosti in nekoliko izboljšana kamera. Dejali smo že, da nič drugega ne pričakujemo niti od letošnjega leta in da bomo morali počakati še leto ali dve do popolnoma novih tehnoloških novosti.

Qaualcom je za to leto napovedal procesorja 808 in 810, ki sta dovolj zmogljiva za vgradnjo zaslonov UHD (4K) v pametne telefone in tablice. Višja ločljivost zaslona zahteva več energije, in če ne bo izboljšanja baterij, tudi ne bomo videli teh zaslonov v napravah. Nima smisla imeti napravo z avtonomijo nekaj ur. Večja baterija zahteva več prostora, zato lahko pričakujemo, da bodo zasloni pametnih telefonov rasli proti 6 palcem. Zmogljivejši procesorji bodo omogočili tudi rast točk tipal kamer, teoretično do 55 milijonov. Kmalu bomo videli, kako uresničljive so te napovedi. Verjetno bo prvi kazalec Samsungov pametni telefon Galaxy S6. Gotovo pa je nekaj drugega. 64-bitni procesorji bodo vse pogostejši v napravah z operacijskim sistemom Android. Letošnje naprave pa bodo imele tudi zmogljivejšo grafiko. Drugače ne gre zaradi vse večjega navdušenja uporabnikov nad mobilnimi igrami. Na nekaterih mobilnih napravah bomo letos že lahko igrali zmogljive igre, ki so bile do zdaj rezervirane za računalnike.

Letos bo tudi leto, ko bomo lahko kupili modularni pametni telefon. Poleg Googla (projekt Ara) ga je napovedalo tudi finsko podjetje Circular Devices (PuzzlePhone). Med njima je sicer veliko razlik v stopnji modularnosti, skupna pa jima je možnost nadgrajevanja. Ko bo na voljo močnejši procesor, boljši zaslon ali boljša kamera, bomo zamenjali le ta modul, in ne več celotnega telefona. Od tega bodo imeli korist tudi izdelovalci. Ne želimo vsako leto menjati telefona, bomo pa hitreje menjali module, več pa bodo zaslužili tudi izdelovalci.

Vse oči so uprte tudi v Apple in njegovo predstavitev tretje generacije prenosnika Air. Ta naj bi imel zaslon velikosti med 12,5 in 12,7 palca, kar utegne postati vodilo tudi za druge izdelovalce prenosnikov. Kompromis med mobilnostjo prenosnikov z zasloni, velikimi okoli 11 palcev, in uporabnostjo onih z zasloni nad 13,3 palca. Bolj ali manj so si vsi izdelovalci prenosnikov enotni, da je prihodnost v hibridnih prenosnih računalnikih (dve napravi v eni). Prenosnik, ki ga lahko uporabimo kot klasični prenosnik s tipkovnico, ko imamo potrebo po njej, že v naslednjem hipu pa kot tablični računalnik. Rešiti pa bo treba dve težavi. Hibridni prenosniki niso tanki kot ultraprenosniki in mehanizem preklapljanja ni tako enostaven, kot bi moral biti.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Marjan Kodelja |