Koncept računalniške infrastrukture v podjetjih se zadnje čase spreminja. Izraz oblak je posrečeno izbran, kljub vsemu pa si lahko to vsak razlaga po svoje. Oblak pomeni, da se aplikacije in storitve, ki jih običajno poganjamo v lokalnem računalniku, izvajajo v najetih, točno določenih strežnikih oziroma, bolje rečeno, v velikih podatkovnih centrih.
Tovrstne rešitve poleg velike prilagodljivosti vplivajo tudi na precejšnje znižanje stroškov za računalniško infrastrukturo. Pri tem nimam v mislih le strojne, ampak tudi programsko opremo, za katero je treba plačati licenčnino. Bistvo koncepta računalništva v oblaku je, da omogoča plačilo za le porabljeno strojno in programsko opremo. To je zelo velika prednost za tiste, ki le občasno potrebujejo veliko procesorsko moč ali pa le enkrat na mesec specifično programsko opremo za obračun plač. Vse skupaj se dogaja zelo dinamično in brez motenj. Dobro je tudi, da vsega tega ni treba načrtovati vnaprej, seveda do neke meje. Manjša podjetja in tista, ki so šele v nastajanju, ne potrebujejo velikih zagonskih stroškov za nakup razmeroma drage računalniške opreme. Sem sodijo strežniki, enote za arhiviranje, računalniki, licence za programsko opremo, požarni zidovi … Vse to le najamemo, podobno kot širokopasovni dostop do podatkovnega centra. Ni nam treba skrbeti za nadgradnje, servisiranje, brezprekinitveno napajanje. Za vse to namesto nas skrbi ponudnik. Ne potrebujemo posebnega človeka v podjetju, ki skrbi za računalnike. Pogodbo sklenemo kar s ponudnikom »oblaka«. In kar je najpomembneje, posvetimo se lahko poslu, ki nam prinaša zaslužek. Računalniki dejansko postanejo orodje, s katerim poslujemo. Podobno kot telefon, pisalo …
Vse skupaj lahko zelo poenostavljeno ponazorimo s strežnikom za elektronsko pošto Gmail, ki ga verjetno vsi dobro poznamo. Pošta je shranjena v strežniku, do katerega imamo dostop od koder koli. Ne sprašujemo se, kako je z nadgradnjami, razširitvijo in dostopnostjo. Vse je tam, in ko potrebujemo, uporabimo. Primerjava je zgolj načelna, saj je Gmail brezplačna storitev. Med najbolj poznane in splošno uporabljane brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja, npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne, kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference, npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay, itn.
V današnjem času, ko vsi govorimo o ekologiji, tudi ta vidik ni zanemarljiv pri konceptu računalništva v oblaku. Vse strežnike, ki jih imamo zdaj v podjetjih, je treba hladiti, za kar pa potrebujemo veliko električne energije. Ob stiski s prostorom v podjetjih, vsaj nekaterih, je treba zagotoviti posebno strežniško sobo, kjer so strežniki nameščeni. Vsak kvadratni meter pa stane. Lahko ga porabimo za kaj koristnejšega. Z zanimanjem pričakujem prve študije, do zdaj nisem zasledil še nobene, koliko lahko podjetje s tem novim konceptom privarčuje. Torej, če seštejemo vse pluse in minuse.
TRI RAVNI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU
Prva raven računalništva v oblaku je infrastruktura kot storitev (Infrastructure as a Service – IaaS), ki omogoča uporabo virtualnih virov. To so procesorski čas, pomnilnik in diskovni prostor. Operacijski sistem, aplikacije in strežnike uporabljamo na daljavo tako, kot bi jih imeli v podjetju. Zakupljene kapacitete pa lahko spreminjamo glede na naše trenutne potrebe.
Drug a raven je platforma kot storitev (Platform as a Service – PaaS), ki omogoča delovanje programske opreme v oblaku. Uporabnik lahko na tej platformi razvija svoje aplikacije in tako uporablja svoje rešitve. Ta storitev omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske infrastrukture.
Tretja raven je uporaba programske opreme kot storitve (Software as a Service – SaaS), kjer aplikacij ni treba namestiti ali zagnati v krajevnem računalniku, prav tako pa se nam ni treba ubadati z vzdrževanjem in nadgrajevanjem aplikacij. Razvoj lastnih aplikacij v tem primeru ni možen, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek preprostega spletnega vmesnika.
JAVNI OBLAK
Microsoftova ponudba računalništva v javnem oblaku temelji na platformi Windows Azure ter na poslovni programski opremi kot storitvi (SaaS), kamor sodijo Office 365, Exchange Hosted Services, Microsoft Dynamics CRM Online in Office Web Apps. Windows Azure je storitev, ki jo sestavljajo operacijski sistem, relacijska podatkovna zbirka in spletne storitve za povezovanje in dostop do aplikacij.
ZASEBNI OBLAK
Zasebni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj oblak. Vire za oblak pa lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik, kar je seveda bolj smiselno. Z zasebnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotoviti dodaten nadzor in možnosti prilagajanja.
Microsoft organizacijam, ki želijo izkoristiti prednosti prilagodljive in dinamične infrastrukture zasebnega oblaka, ponuja virtualizacijsko tehnologijo Hyper-V in upravljavsko programsko opremo System Center, s katerima lahko v lastnem podatkovnem centru hitro vzpostavijo storitve v oblaku in preidejo na model infrastrukture kot storitve (IaaS). Obstoječe aplikacije in storitve je tako mogoče preseliti v zasebni oblak brez učenja nepreverjenih tehnologij ali uvajanja nepotrebne kompleksnosti.
Za potrebe ponudnikov storitev, večjih podjetij ter vladnih ustanov Microsoft ponuja tudi možnost vzpostavitve plaftorme kot storitve (PaaS) v zasebnem oblaku prek naprave Windows Azure Platform Appliance. Gre za platformo v oblaku na ključ, s katero lahko večje organizacije, ki potrebujejo večje število strežnikov, vzpostavijo lasten podatkovni center, za katerega skrbi Microsoft.
PROGRAMSKA OPREMA KOT STORITEV
Microsoft Online Services so naročniške aplikacije in rešitve, ki končnim uporabnikom prek modela programske opreme kot storitve dajejo napredna poslovna orodja s poenoteno uporabniško izkušnjo v različnih napravah. Microsoftova ponudba na področju SaaS vključuje Office 365 z orodji za komunikacijo in sodelovanje, Exchange Hosted Services za upravljanje elektronskih komunikacij, Microsoft Dynamics CRM Online s trženjskimi in prodajnimi orodji ter orodji za zagotavljanje storitev za stranke in Office Web Apps, spletne različice aplikacij Microsoft Office, kot so Word, Excel, PowerPoint in OneNote.
BREZPLAČNA ORODJA IN ZAOKROŽENO UPRAVLJANJE
Microsoft organizacijam, ki preidejo na računalništvo v oblaku, ponuja tudi celovito programsko opremo za upravljanje vseh virov, tako tistih na lastni lokaciji kot tistih, ki jih zagotavljajo zunanji ponudniki. Upravljanju javnih in zasebnih izvedb v računalniškem oblaku je namenjena programska oprema Microsoft System Center, ki omogoča nadziranje in upravljanje celotne IT-infrastrukture, od tradicionalnih fizičnih strežnikov, virtualiziranih strežnikov, virtualnih naprav in izvajanja opravil do ravni posameznih komponent storitev v oblaku. Rešitev je tesno povezana z Microsoftovimi rešitvami v računalniškem oblaku, s čimer postavlja temelje za zanesljivo okolje, ki omogoča preprosto uporabo infrastrukturnih storitev, programske opreme kot storitve in storitev za platforme.
Organizacijam, ki se odločijo za Microsoftove rešitve računalništva v oblaku, so takoj na voljo številne prednosti, kot so možnosti skoraj poljubne mešanice rešitev zasebnega in javnega oblaka glede na lastne potrebe in zmožnosti ter dostop do zaključene in integrirane upravljavske programske opreme System Center. Te prednosti pomembno nadgrajujejo tudi brezplačna orodja Dynamic Datacenter in Dynamic Infrastructure z vzorčno kodo in navodili za kar najhitrejšo in netežavno uvedbo storitev v oblaku. Nazadnje, a ne najmanj pomembno: ker so mnoge organizacije skozi leta pridobile veliko znanja o upravljanju okolij Windows in drugih Microsoftovih izdelkov, jim Microsoftove rešitve računalništva v oblaku omogočajo, da to znanje koristno uporabijo pri vzpostavitvi infrastrukture v oblaku, ki se bolje integrira v njihova obstoječa okolja.
Ne moremo se znebiti občutka, da smo podobno stvar nekoč že imeli. Ni se sicer imenovalo računalništvo v oblaku, je bil pa koncept precej podoben. Spomnimo se velikih računskih centrov v 70-ih letih prejšnjega stoletja, aja, tisočletja. Neverjetna je konceptualna podobnost med takratnimi računalniki mainframe in današnjimi podatkovnimi centri. Tehnologija resda ni primerljiva, koncept pa se ponavlja. Tudi takrat smo plačevali procesorsko moč za posamezno obdelavo. No, toliko le za nostalgike ...
Moj mikro, junij 2011 | Milan Simčič
