Vir omenjenih težav ni skrivnost. Ocenjujejo, da je v skupini 90 odstotkov moških, torej je jasno, zakaj o omenjeni računalniški igri vemo popolnoma vse, o ženskih pisateljicah pa zelo malo. Skupina je v letih delovanja oblikovala zbirokratizirana pravila, ta pa so ovira, ki odvrača prihod novih prostovoljcev z novimi idejami in voljo do dela, vendar ne v okolju, kjer njihov glas in ideje niso upoštevani. Fundacija Wikipedije, ki skrbi za finance, potrebne za delovanje strani, se vsega tega zaveda, vendar skupini ne more ukazovati. Wikipedijo nameravajo rešiti s spreminjanjem spletne strani in programske opreme, kar naj bi jo usmerilo na bolj vzdržno pot razvoja.

To bodo prve spremembe v letih delovanja, saj je spletna stran Wikipedije tudi »spomenik« spleta, kot je ta nekoč bil – je časovna kapsula, ostanek starih časov. Daleč od enostavnosti uporabe družbenih storitev in spletnih strani, ki prevladujejo. Videz, načelo delovanja, uporabnost Wikipedije, ki so bili primerni leta 2001, so za časom in zastareli. Zato so spremembe, ki jih napoveduje fundacija, pravzaprav poskus ujeti tehnološki napredek in pravi »projekt«, ki bo pritegnil nove množice prostovoljcev. Želijo si več »urednikov«, predvsem pri temah, ki potrebujejo dodelavo. Ali jim bo to uspelo, je odvisno le od enega. Ali je še dovolj ljudi, ki verjamejo v pojem spletnega sodelovanja za višje dobro? Ideal, ki je poganjal Wikipedijo od njenega nastanka.

Poskus sprememb je pomemben za prihodnost civilizacije. Wikipedija ni le stvar njenih snovalcev, urednikov ali piscev, ki morda niso naredili tistega, kar so si zastavili. Je izvor »informacij«, pri tem pa je pomembno, da so natančne, ker vse več ljudi neposredno z Wikipedije ali posredno prek storitev, ki z nje črpajo informacije, verjame vsemu, kar trdi. Wikipedija si je ustvarila sloves, da kar je zapisano v njej, je res. Nepomembna ni niti temačna stran Wikipedije. Uničila je vse tekmece oziroma jih je potisnila navzdol v rezultatih Googlovega iskanja. Leta 2009 je Microsoft ukinil enciklopedijo Encarta, katere vsebina je bila povzeta iz več klasičnih enciklopedij. Enciklopedija Britanica za dostop do večine vsebin zahteva letno članarino, tiskane izdaje pa ne ponujajo več. Brezplačno je na voljo manj vsebin, pa še te so »okrancljane« s spletnimi reklamami.

Moj mikro, januar februar 2014 | Jan Kosmač