Večina Applovih konkurentov prihaja iz tabora sistema Android, in ti se, kot kaže, ne morejo upreti skušnjavi, da bi svoje izdelke natrpali z vsem najnovejšim, kar je prinesel razvoj tehnologije. Potem pa jim zmanjka časa, da bi premislili še o uporabniški izkušnji in izdelek dodelali. Tako imamo na eni strani iPad, ki tehnološko ni v konici, deluje pa optimalno, vedno tako, kot je treba, je hkrati lep in ne kaže videza cenene izdelave, na drugi strani pa izdelke, nabite s tehnologijo, ki so počasni, nedodelani, ne delujejo vedno tako, kot si želimo, o obliki in kakovosti izdelave pa raje ne bi izgubljali besed. Apple je drugo generacijo svojih tabličnih računalnikov že poslal v trgovine, ko se tekmeci še obirajo in debelo zamujajo.

Bolj od blizu smo si lahko, res da bolj na hitro, ogledali Samsung Galaxy Tab 10. Tablica ima dvojedrni procesor in operacijski sistem Android 3. Videz je všečen in nekoliko »kibernetičen«, a na prvi pogled ne tako intuitiven in preprost kot njegov največji konkurent. Na obodu zaslona ni dodatnih tipk, pričakovano, njihove funkcije prevzemajo ikone na zaslonu. Kljub močnemu procesorju in novemu sistemu pa nas je vseeno nekoliko zmotilo, da tablica ni delovala občutno hitreje od obstoječega modela. Opazili smo tudi, da pri tipkanju na zaslonski tipkovnici občasno kak »pritisk« ni zaznan. Na prvi pogled je tablica za oko všečna, a ko jo primete v roko, zaznate, da se hrbtna stran pogreza pod prsti pri le malce »močnejšem« prijemu. Lahko bi razglabljali, ali je to pomembno in ali bo tablica enaka tudi, ko bo na voljo, vendar se nisem mogel znebiti občutka krhkosti in cenenosti izdelave.

Teh občutkov pa nimate, ko imate v rokah iPad. Kot smo že dejali, je v srečnejših državah že na voljo iPad 2, kdaj pa bo prišel k nam, žal nihče ne ve (ali pa noče povedati). Sliši pa se, da so ga v Ameriki kupci razgrabili. A take medijske novice morate jemati nekoliko z rezervo. Znano je, da so Applovi izdelki po nekaterih delih sveta še večji statusni simbol kot v zahodnih državah. Zato ni skrivnost, da kupci iz teh držav, ker sami ne morejo kupiti želene količine, plačajo naključnim mimoidočim, da opravijo nakup v njihovem imenu, saj lahko nakupljene iPade nato v svojih državah preprodajo za neprimerno višjo ceno.

Danes je tudi že skoraj vsem znano, kaj ima novega novi iPad, zato tega ne bomo ponavljali. Tako kot pri predstavitvi prve generacije so se tudi pri drugi generaciji pojavila razmišljanja, česa iPad 2 nima. Po svoje bolj zanimivo, kot pa kaj ima. Prva slabost je že pri zaslonu. Opazili smo, da kljub nekaterim napovedim tudi novi iPad nima tako imenovanega zaslona retina. Naj ponovimo, zaslon retina ima tolikšno ločljivost oz. število pik na kvadratni palec, da če bi jih imel več, človeško oko tega ne bi zaznalo, zato so robovi ostrejši, zaslon pa lahko prikaže več podrobnosti. Pametnega razloga, zakaj Apple tega zaslona ni vgradil, še ni, lahko le špekuliramo, da ga hrani za tretjo generacijo.

iPad2 tudi nima reže za kartice SD in vmesnika mini USB. Govorilo se je, da naj bi bilo oboje na voljo pri drugi generaciji, kar bi do neke mere izboljšalo možnosti prenosa podatkov iz pomnilniških naprav neposredno v tablični računalnik in izničilo potrebo po kupovanju dodatnih vmesnikov. Namesto tega ima tudi iPad 2 še vedno standardni 30-nožični priključek. Prav tako nima vmesnika Thunderbolt, ki prinaša višje hitrosti od vmesnika USB 3 in bi iPadu omogočil hitrejšo sinhronizacijo z osebnim računalnikom. Lahko da je razlog v tem, da Apple noče omejiti uporabnikov na računalnike, ki ta vmesnik imajo, med Applovimi pa je to le družina prenosnikov MacBookPro.

Tehnologija brezžične izmenjave podatkov NFC (Near Field Communications) omogoča, da si dve napravi izmenjata podatke na krajši razdalji (npr: plačevanje z napravo). Govorilo se je, da Apple preizkuša to tehnologijo in da bo na voljo v naslednji generaciji iPhonov in iPadov. Vsaj pri slednjem do tega še ni prišlo, Google pa je podporo vgradil v svoj sistem Android 2.3. Nekaj podobnega lahko zapišemo tudi za podporo tehnologije mobilnega prenosa podatkov, kjer se tablica še vedno zanaša na omrežje 3G, čeprav so bili podatki o tem, da bo podprto tudi omrežje 4G. Po drugi strani pa, ker 4G povsod po svetu še zamuja, ima Apple glede na frekvenco predstavljanja novih modelov še veliko časa, da podpre tudi to tehnologijo.

Pod črto je stanje takšno: Applovi konkurenti, ki obetajo, na primer Motorola Xoom, pa še kak se bo našel, stanejo več kot najcenejši iPad 2. Konkurenca, ki je cenejša, pa niti približno ne dosega standardov, ki jih pričakujemo od uporabnega tabličnega računalnika. Z gotovostjo lahko zapišemo, da bo vsaj še letos Apple premočno vodil pred zasledovalci, ki jim, vsaj po pokazanem, še ni uspelo narediti izdelka, ki bi lahko iPad močneje ogrozil.

Moj mikro, april 2011 | Marjan Kodelja