NT konferenca je že dolga leta eden največjih informacijskih dogodkov ne le v Sloveniji ampak v celotni regiji. V tem času ni le napredovala od »butičnega« dogodka s kakšnimi 170 ljudmi, kot je bilo na prvi konferenci, do dogodka, kjer se sreča več kot 2000 informatikov iz vse Slovenije in tudi tujine, ampak je pustila precejšen pečat tudi v Portorožu samem. Če na primer ne bi bilo konferenc, kot je ta, Grand Hotel Bernardin ne bi dobil velike konferenčne dvorane in spremljevalnih prostorov. Več kot dva tisoč ljudi v treh ali štirih dneh je številka, ki je Portorož ni mogel in smel nikoli spregledati, in verjetno se gre prav NT konferenci zahvaliti za to, da je Portorož eno najprivlačnejših, če ne celo najprivlačnejše kongresno središče v Sloveniji.

OBLAK IN VSEPRISOTNOST

Letošnjo NT konferenco smo kar težko pričakovali. Predvsem zato, ker nas je zanimalo, kakšen je in bo Microsoftov odgovor na tektonske spremembe, ki se dogajajo v informacijski tehnologiji. Velika in zato rigidna podjetja imajo s tako korenitimi spremembami, kot je oblak, običajno težave, saj gre za premik v njihovi življenjski filozofiji, ki so je bili navajeni, ki jim je toliko let šla na roko in od katere so (zelo) dobro živeli. Nekaj odgovorov smo dobili.

Preden se posvetimo vsebini, povejmo še nekaj statistike. V treh dneh, kolikor je trajala konferenca, se je zvrstilo 185 predavanj in 12 celodnevnih delavnic, obiskalo pa jih je, po navedbah Microsofta, točno 2176 ljudi. Ta številka se nam zdela precej visoka, vsaj glede na obisk prireditev, kjer ni bilo pretirane gneče, ki smo je bili navajeni do pred kašnima dvema letoma. Razlog za to je najverjetneje v tem, da je bilo veliko enodnevnih obiskovalcev, ki so poslušali predavanja, nato pa odšli domov.

Konferenca je letos doživela nekaj sprememb. Organizatorji so ločili otvoritveno predavanje, ki je bilo v manjši konferenčni dvorani, od otvoritvene svečanosti, ki so jo preselili v portoroški Avditorij. Tudi vsebinsko je bila zadeva malce drugačna, kot smo je bili navajeni do zdaj. Prvi dan konference je bil namenjen vsebinam za poslovneže in za poglobljene seminarje za razvijalce in IT-strokovnjake, drugi in tretji dan pa sta bila namenjena tisti »klasični« NT konferenci.

Kot je bilo pričakovati, je bilo na letos največ poudarka na računalništvu v oblaku in seveda Microsoftovih rešitvah na tem področju. Drugo pomembno področje pa so bile, recimo temu, alternativne naprave, v katerih tečejo Microsoftovi izdelki, posebej operacijski sistem Windows 7 in Windows Phone 7.

REVOLUCIJA PAMETNIH TELEFONOV IN TABLIC

Računalništvo v oblaku je očitno dejstvo, ki ga ne moremo več spregledati. Zdaj ni več vprašanje ali oblak, temveč kdaj v oblak, kaj v oblak in kako v oblak. Seveda je zadeva daleč od tega, da bi bila preprosta, saj pri tem naletimo na vrsto tako tehnoloških kot tudi varnostnih, zakonodajnih in tudi političnih težav, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti rešiti.

Imeti veliko ali skoraj vse v oblaku med drugim daje neslutene možnosti tudi napravam, ki so nekakšni derivati običajnih namiznih in prenosnih računalnikov. Pri tem mislimo na pametne telefone, predvsem pa naprave, ki jim pri nas pravimo tablice, v angleškem jeziku pa se je uveljavil izraz »slate«, katerega eden od pomenov označuje tudi staro šolsko tablico, torej pri prevodu nismo brcnili mimo. Te so vedno bolj prisotne in so nekaterim podjetjem delale kar nekaj preglavic.

Včasih so se podjetja trudila, da čim bolj standardizirajo naprave, ki jih uporabljajo v poslovnem procesu. In ko so že mislila, da jim je to uspelo, so prišli pametni telefoni in tablice, predvsem iPad, ki so vse postavili na glavo. Microsoft je priznal, da so bili ujeti nepripravljeni. Tega, da bo iPad tako hitro prešel iz zabavne sfere v poslovni svet, si niso mislili. Pri tem pa je težava v tem, da je iPad, pa tudi druge tablice nekaj, kar je skoraj poslovno uporabno. In ta »skoraj« je bil tisti, ki je Microsoft pripravil do tega, da se tudi sam aktivno loti tabličnega sveta in v svojem izdelku popravi napake, ki jih je naredil Apple. Ena od teh je recimo tiskanje. Sodoben poslovnež veliko potuje, pogosto z letalom. Nakup letalske vozovnice že nekaj časa poteka tako, da po elektronski pošti dobimo potrdilo, ki si ga nato običajno natisnemo in z njim prevzamemo dejansko karto na letališču. To z iPadom ni mogoče, ker ne pozna tiskanja oziroma je to zelo omejeno. Takšnih in podobnih zadev je še nekaj.

Pri teh napravah je zanimivo to, da se je Microsoft odločil za dvojen pristop. Za pametne telefone je razvil sistem Windows Phone 7, za tablice pa različico Windows 7. Filozofija se nekako razlikuje od konkurence, torej Appla in Googla, ki sta za tablice uporabila kar operacijski sistem, ki ga imata za pametne telefone. Glede na to, da je Microsoft na začetku tega leta napovedal, da bo naslednja različica operacijskega sistema za osebne računalnike Windows ob običajnih procesorjih delovala tudi na t. i. sistemih na čipu, se upravičeno postavlja vprašanje, kaj bo v prihodnosti z Windows Phone 7. Ko smo o tem vprašali Woleja Mosesa, višjega vodjo za izdelke Windows pri Microsoftu, nam ni mogel postreči z odgovorom. A ker živimo v dokaj prelomnih časih, kar zadeva informacijske tehnologije, je morda prav, da so pri Microsoftu malce previdni in si puščajo odprte vse možnosti. Ker pa smo v tablicah videli izključno Windows 7, lahko sklepamo, da bo Windows Phone 7 ostal v pametnih telefonih, dlje pa ne bo prišel. Ko bomo dobili sistem na čipu, pa se bodo karte na novo premešale. Kdo ve, morda pa bo takrat prav to, da ima »poln« operacijski sistem, celo Microsoftova primerjalna prednost in bo iz nekoga, ki caplja za konkurenco, postal tisti, ki diktira tempo. Ne bi bilo prvič.

KAKO JE MICROSOFT PRIPRAVLJEN NA PRIHODNOST

Seveda pa ti področji nista bili edini. Govor je bilo tudi o drugih Microsoftovih izdelkih in rešitvah, ki so zaznamovale prejšnje in to leto. Tako je bilo veliko govora o novem standardu oziroma priporočilu HTML 5, ki ga podpira Internet Explorer 9, pa o razvoju aplikacij za Windows Phone 7, selitvi na Windows 7, ki bo očitno postal uspešna zamenjava za Windows XP, pa o virtualizaciji, neprekinjenem poslovanju, spletni shrambi, poslovnih rešitvah in še čem.

Je torej Microsoft pripravljen na prihodnost? Odgovor na to vprašanje ni čisto enoznačen, jasno pa je, da je vsaj tako pripravljen kot konkurenca. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je na področju mobilnosti in uporabniških naprav Apple tisti, ki vodi karavano, v oblaku pa je kralj Google, je treba vedeti, da gre pri oblaku in s tem povezanimi tehnologijami za eno največjih sprememb od začetka informacijske revolucije in da nihče ni čisto prepričan o tem, kaj se bo zgodilo. Microsoft pa ima še eno prednost – ima ogromno mrežo razvijalcev, ki lahko obstoječe rešitve dokaj hitro predelajo za uporabo na različnih platformah, kar je vsekakor velik plus v poslovnem svetu. Lahko da bomo celo priča delitvi, pri kateri bosta Apple in Google ostala na uporabniškem področju, Microsoft pa bo zasedel poslovnega. A kot rečeno – ne vemo.

PRIHODNOST NT KONFERENCE

Če bodo pri Microsoftu dosledno sledili ciljem računalništva v oblaku, potem se konferenci ne piše najbolje. Ko bo vse v oblaku, ko bo Microsoft dokončno dodelal svoje mobilne zadeve in vanje vključil še Skypove tehnologije, se lahko zgodi, da se bo tudi konferenca preselila v oblak. Saj se šalim. Ne bo se. Vsaj upam. To, da ljudje odidejo s svojih delovnih mest in se za nekaj dni preselijo drugam, je nekaj, kar je nujno potrebno. Nujno potrebna je tudi interakcija med udeleženci samimi, ne le poslušanje predavanj. Včasih je veljalo, da je NT konferenca tudi največji zaposlitveni dogodek s področja informacijskih tehnologij, saj je bilo kar nekaj udeležencev takšnih, ki so prišli na konferenco zato, da najdejo nove sodelavce ali novo zaposlitev. Kako je zdaj s tem, ne vemo, saj se o tem manj govori, a glede na kronično pomanjkanje kadra smo skoraj prepričani, da to še vedno poteka. In prav zato, ker pravega osebnega stika informacijska tehnologija ne more nadomestiti, se za konferenco ni bati, tako da drugo leto sedemnajsta konferenca skoraj zagotovo bo.

Moj mikro, junij 2011 | Zoran Banovič