Pred leti je bilo veliko govora o Ikei, ki naj bi izkoriščala ljudi in tudi otroke v deželah južne Azije. Ker je šlo za zelo poceni delovno silo, niso bili poceni le izdelki, ki jih ta trgovska veriga prodaja, visoki so bili tudi njeni dobički. Poročila o izkoriščanju, mimogrede, podjetje prihaja iz Švedske, kjer so standardi človekovih pravic in delovnih pogojev izredno visoki in se vsi zgledujemo po njih, so nekaj časa dvigali prah, posnete so bile tudi dokumentarne oddaje, v katerih so Ikei dokazali, da počne, kar je sama zanikala, nato pa je javnost na vse skupaj pozabila. Ali morda, ko pijete kakav ali pojeste košček čokolade, razmišljate o tem, ali so semena kakavovca obirali odrasli ljudje ali majhni otroci? Tudi okrog tega se je dvigalo veliko prahu, kupci kakavovih semen so celo sklenili zavezo, da ne bodo kupovali tam, kjer uporabljajo otroško delovno silo. A se izkoriščanje otrok na kakavovih plantažah seveda še vedno nadaljuje.
O izkoriščanju ljudi bi morali razmišljati tudi, ko tehnološka podjetja dosegajo visoke dobičke in visoke medletne rasti. Apple pri tem seveda ni izjema. Konec januarja je objavil, da je spet dosegel rekordni dobiček. Dobiček, ne prihodek od prodaje, ki se je v zadnjem četrtletju lanskega leta povzpel na trinajst milijard dolarjev. Nokia je v istem obdobju dosegla zgolj tolikšni prihodek, podjetje pa je globoko v rdečih številkah. Sočasno z Applovim poslovnim poročilom so novinarji New York Timesa objavili poročilo, v katerem so analizirali delovne pogoje delavcev na Kitajskem, ki izdelujejo Applove naprave. Apple nima svojih lastnih tovarn na Kitajskem, saj bi bil v tem primeru za vse kršitve odgovoren sam. Zato se je raje dogovoril s tamkajšnjimi podjetji, kaj bodo ta izdelovala in po kakšni ceni, Apple pa nato nadzira le kakovost izdelkov. Od nizke proizvodne cene kupci nimamo veliko, saj ima Apple na trgu položaj, ko lahko, milo rečeno, dela, kar želi. Zaveda se, da hočemo njegove izdelke, zato je prisilil operaterje, da »močno« subvencionirajo njegove telefone, po nekaterih podatkih naj bi Apple za vsak prodani iphone v vsakem primeru dobil okoli 360 dolarjev. Novinarji so tudi že dokazali, da je proizvodna cena tega telefona manj kot 150 dolarjev, kar pomeni, da je razlika Applov dobiček.
Apple je leta 2005 v svojo dobavno verigo vključil poseben kodeks, s katerim je želel doseči, da bi bilo delo v proizvodno-nabavni verigi varno, da bi delavce obravnavali s spoštovanjem in spoštovali njihovo dostojanstvo ter da je poskrbljeno tudi za varovanja okolja. V kodeksu je med drugim zapisano, da delavec ne sme delati več kot 60 ur tedensko, izjeme so dovoljene le v izrednih okoliščinah oziroma ko Apple hitro potrebuje večje količine izdelkov. V zadnjem poročilu o upoštevanju tega kodeksa je zapisano, da so občutno zmanjšali izkoriščanje otrok, da pa se 60-urni delovni teden ne upošteva vedno. Prav tako so našli nekaj kršitev pri upoštevanju okoljskih standardov.
In kaj Applu očitajo novinarji? Da naj bi v podjetjih, kjer izdelujejo dele za Applove naprave, delavci delali v nevarnih pogojih dolge ure in da naj bi jih celo fizično trpinčili. V obdobju sedmih mesecev lanskega leta je prišlo do dveh eksplozij v tovarnah Foxconna. Umrli so štirje delavci, 77 pa jih je bilo ranjenih. Novinarji so bolj podrobno raziskali primer eksplozije v mestu Chengdu. Dvaindvajsetletni Lai Xiaodong, mladenič z diplomo, je popravljal stroje v tamkajšnji tovarni, za to pa dobival dnevno 22 dolarjev. Podjetje Foxconn ima tovarne po vsej Kitajski in proizvede štirideset odstotkov vseh naprav zabavne elektronike na svetu, dela pa tudi za podjetja, kot so Microsoft, HP, Dell in Sony. Na Laijevem primeru so novinarji dokazali, da je delal dvanajst ur dnevno, šest dni v tednu. Po delu pa živel skupaj s svojim dekletom v eni sobi. A mu je šlo še dobro, saj naj bi po nekaterih podatkih podjetje, ki ima v lasti tudi stanovanjske objekte, velikokrat stisnilo dvajset in več ljudi v trisobno stanovanje. Na slabe pogoje v Foxconnovih tovarnah opozarjajo tudi druge civilne organizacije. Delavci naj ne bi bili ustrezno usposobljeni za delo z nevarnimi kemikalijami, nimajo rednih zdravniških pregledov, prezračevanje v tovarnah naj bi bilo slabo, slaba pa so tudi osebna zaščitna sredstva. Lai je v eksploziji izgubil življenje, saj je imel opečenih 90 odstotkov telesa, njegova družina pa je od podjetja dobila ček za 150 tisoč dolarjev. Če bi se kaj takega pripetilo v Applovi ameriški tovarni, bi podjetje sorodnikom moralo plačati vsaj nekajkrat večjo odškodnino, pa še zaprto bi ostalo, dokler ne bi odpravilo vseh nepravilnosti.
Pomemben pa je zaključek, ki so ga spisali novinarji. Izdelke lahko proizvajaš v udobni, do delavcev prijazni tovarni ali pa vsako leto predstavljaš nove različice izdelka, da postaja ta boljši, hitrejši in cenejši. Oboje hkrati očitno ne gre. Slednje namreč zahteva tovarne in delovne razmere, s katerimi se v zahodnem svetu ne bi sprijaznili. Kupcem pa več pomeni nov iphone kot delovni pogoji delavcev na Kitajskem.
Mizerne plače?
Ameriški novinar Bill Weir iz hiše ABC News je priskrbel fotografije linije za sestavljanje izdelkov v tovarni kitajskega podjetja Foxconn. Fotografije kažejo, kako se vsak ponedeljek zjutraj pred centrom za rekrutiranje delavcev zbere nekaj tisoč ljudi, ki upajo, da bodo dobili delo. Tisti, ki ga dobijo, potem spijo po osem v sobah, tudi v vojaškem stilu tople postelje. Ko en delavec vstane, na njegovo mesto takoj leže drugi. Povprečna mesečna izhodiščna plača znaša okoli 285 dolarjev (1,78 dolarja na uro), in tudi če je dodano izplačilo za 80 nadur, je znesek še vedno tako nizek, da ni obdavčen (davek na plačo).
Tudi za tem povabilom stoji Apple, ki želi dokazati, da spoštuje svoj lastni kodeks. Razmere v kitajskih tovarnah se izboljšujejo, podjetje je svoje stanovanjske objekte, kjer spijo njihovi delavci, opremilo z mrežami, ki preprečujejo samomor, prav tako pa po pritisku svetovne javnosti izboljšuje delovne razmere in varnost pri delu.
Tudi Kitajci poznajo obvezno prakso
Delovne razmere v kitajskih tovarnah dolgo nikogar niso zanimale, nato pa so tamkajšnja podjetja postala največja na svetu, hkrati pa se je izkazalo, da kitajski delavci odžirajo delo zahodnim »kolegom«. Novinarji so začeli raziskovati, najprej sploh niso mogli priti v tovarne, ko pa so začeli kritizirati globalna podjetja, ker naj bi ta izkoriščala delavce za lastne visoke dobičke, so se jim vrata odprla. Največ strupenih puščic je letelo in še vedno leti na kitajsko podjetje Foxconn. Kako naj ne bi, ko pa to podjetje zaposluje 1,3 milijona ljudi. Da, prav ste prebrali, številka je večja od vseh slovenskih zaposlenih, tudi če tem prištejemo trenutno nezaposlene. Pa je to le eno od kitajskih velikih podjetij.
Obtožbe na račun Foxconna prihajajo v javnost skorajda dnevno, zadnje pa govorijo o izkoriščanju študentov in dijakov, ki morajo v okviru obvezne prakse garati v podjetju, ustvarjeni dobiček pa si razdelijo podjetje in šole, ki so učence tja napotile. Foxconn javno trdi, da v njihovih tovarnah po vsej Kitajski dela 180 tisoč vajencev na obvezni šolski praksi, neodvisni viri pa trdijo, da je teh vsaj dvainpolkrat več, 430 tisoč. Problematično naj bi bilo tudi ravnanje z njimi. Zanimivo je, da naj bi bila praksa v tem podjetju obvezna za zaključek izobraževanja na mnogo višjih šolah in univerzah. Pod pretvezo, da naj bi se »vajenci« seznanili s proizvodnimi postopki in se naučili veliko novega, dejansko nekaj mesecev garajo za polovično plačo. Seveda minimalno. Ker so vajenci zaposleni prek agencij, Foxconn zanika odgovornost zanje, prav tako pa nimajo vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.
Novinarji naj bi tudi odkrili, da v vodstvih šol obstaja mreža podkupljivih uradnikov, ki od Foxconna prejemajo finančne nagrade za vsakega študenta ali dijaka, ki jim ga napotijo. Revni študentje pa nimajo kaj dosti možnosti, če seveda želijo dokončati izobraževanje, kot da delajo prek zakonsko predpisanega delovnika in živijo v natlačenih sobah stanovanjskih objektov v lasti podjetja. Kdor se upre, mu grozi izključitev iz šole. Neki kitajski časopis je v tovarno pod krinko poslal svojega novinarja, ki je nato objavil reportažo, iz katere je razvidno, da so življenjske razmere blizu katastrofalnim. Na le dveh kvadratnih kilometrih živi 300 tisoč ljudi, ki gara sedem dni v tednu, po dvanajst ur dnevno, spijo pa v sobah z osem ali več ljudmi.
Foxconn vse obtožbe redno zanika. Trdi, da imajo največ »vajencev« poleti, a tudi tedaj naj njihovo število ne bi preseglo petnajst odstotkov zaposlenih. Zanikajo tudi, da bi ti morali delati prek polnega delovnega časa in da živijo v slabih razmerah. Različne kitajske organizacije in časopisi pa naprej trdijo, da to ne drži in da Foxconn načrtno krati delavske pravice.
Foxconn je le eden od kršiteljev delavskih pravic, ki so krute »postulate« kapitalizma prignali do skrajnosti. Izkoriščanje »vajencev« niso iznašli na Kitajskem, temveč so ga »uvozili« z Zahoda. V konkurenčnem okolju, kjer je za vsako delovno mesto več kandidatov, si podjetja lahko privoščijo pogojevanje zaposlitve z opravljanjem neplačane prakse. Kot opravičilo pa običajno trdijo, da vajenci povzročajo strošek, ker potrebujejo mentorja, hkrati pa se še zastonj izobražujejo, zato jim po njihovem mnenju za opravljeno delo ni treba plačati. Vam je to morda znano?
So kritike zalegle
Po zaključku redakcije smo zasledili sporočilo podjetja Foxconn, da bodo zvišali plače delavcev za 16 do 25 odstotkov, tako da bo povprečna plača po novem znašala 400 dolarjev brez nadur. Delavci so bili prisiljeni delati prek polnega delovnega časa prav zaradi nizke urne postavke. S povišanjem pa naj jim tega ne bi bilo več treba. Novica je pomembna zaradi velikosti podjetja, kar bo vplivalo na celotno kitajsko proizvodnjo elektronike. Pod pogojem, da bo do zvišanja resnično prišlo. Nekdanji delavec Gan Lunqun je namreč novinarjem povedal, da se je že velikokrat govorilo o dvigu plač, a do dviga potem ni prišlo.
Moj mikro, Marec 2012 | Miha Gradišnik
