Krpanje starega interneta je zgolj zasilna rešitev. Nadaljevanje rasti interneta je mogoče le s prenovljeno zasnovo, ki bo omogočila neposredno povezljivost vsaki napravi. Potreben je torej korenit poseg v temelje internetne tehnologije, sicer bo internet počil po šivih. Če poenostavimo, dopustili smo, da je otrok prerasel svoja oblačila. Internetu so bila oblačila tako premajhna že daljnega leta 1998, mi pa si pred tem še danes zatiskamo oči. In to kljub temu, da so nova IPv6-oblačila že dolgo na voljo.
Stoletna načela delujejo še danes
Novodobni svet povezanih naprav je urejen z naborom pravil, ki jih imenujemo internetni protokol ali IP. Vsaka naprava, ki deluje skladno s temi pravili, ima svoj IP-naslov in je neposredno ter globalno dosegljiva, če ta naslov pripada le tej napravi in nobeni drugi. Komunikacija med napravami poteka podobno klasični pošti – podatki se vstavijo v ovojnico, ki je opremljena z naslovoma prejemnika in pošiljatelja, ta se posreduje najbližji poslovalnici pošte, od tam pa po čim bolj optimalni poti prek drugih poštnih enot do prejemnika. Če želimo, da je paket dostavljen prek javnega omrežja, mora biti naslovljen z javnim naslovom prejemnika. Prav tako mora pošiljatelj, ki želi prejeti odgovor, na ovojnico zapisati svoj javni naslov. Označevanje naprav z IP-naslovi je najbolj viden del protokola IP. Slednji je uporabniku dobro skrit za množico storitev, za katere danes niti ne pomislimo več, da jih omogoča. Protokol IP je danes nekaj tako elementarnega, samo po sebi umevnega in neopaznega kot elektrika v žicah in voda v ceveh. Prav zato je obilje virov – in za protokol IP so to IP-naslovi – tako kritičnega pomena.
Ko so zasnovali IP in ga poimenovali IPv4, niso predvideli tako množične uporabe te tehnologije, zato so za IPv4-naslov predpisali 32-bitno število, s katerim lahko naslovimo približno štiri milijarde naprav. Kmalu je postalo jasno, da bo to premalo, čemur so sledili predlogi izboljšav protokola in dodatkov, ki so omogočili povezovanje večjega števila naprav. Tehnični trik, s katerim je več napravam omogočena souporaba enega samega javnega IP-naslova (NAT), je doživel tako množično uporabo, da je celotno tehnologijo za desetletje zapeljal po stranskih ulicah in podaljšal čas za nujno prenovo protokola vse do danes. Zdaj, ko je tudi v evropskem prostoru premalo prostih IPv4-naslovov za nove naprave in storitve, je povsem jasno, da je posodobitev protokola neizogibna. Sodobni različici protokola IP pravimo IPv6.
Rešitev je IPv6
Protokol IPv6 je predvsem nov način oštevilčenja interneta. Za IP-naslov je na voljo 128 bitov. Število vseh možnih IPv6-naslovov je nepredstavljivo veliko. Ko ga primerjamo z omejitvami starega protokola IPv4, to raje storimo s številom vseh možnih srednje velikih lokalnih IP-omrežij. Protokol IPv6 namreč predvideva kar 64 bitov za označevanje naprav znotraj enega samega lokalnega omrežja, četudi je v njem le nekaj sto naprav. Razumljive in predstavljive so nam primerjave z naravo, kakršna je na primer tale: če bi vsa možna lokalna omrežja starega interneta, ki temelji na protokolu IPv4, raztopili v eni sami drobni vodni kapljici, bi za omrežja sodobnega IPv6-interneta potrebovali nekaj deset tisoč kubičnih metrov vode ali manjše jezero. Ko govorimo o številu posameznih IP-naslovov, pa so primerjave med protokoloma že prek meja človekovega doumevanja. Si predstavljamo ogromen nevihtni oblak? Vsaka molekula vode v takem oblaku ima lahko svoj lasten IPv6-naslov!
Nov IP-naslov ima tudi nov zapis. Dvaintridesetbitni IPv4-naslov zapišemo s štirimi števili med 0 in 255, ločenimi s pikami, na primer 192.0.2.66. IPv6-naslov pa sestavimo iz osmih 16-bitnih šestnajstiških števil med 0 in ffff, ločenih z dvopičji. Pri tem v posameznih poljih opustimo vodilne ničle, sosledje ničelnih polj pa nadomestimo s štiripičjem »::«. Črke v šestnajstiških številih (a–f) pišemo z malo .
S protokolom IPv6 so ponovno mogoče storitve, ki so bile zaradi souporabe enega samega javnega IPv4-naslova za več naprav in pripadajoče translacijske mehanizme ovirane ali celo onemogočene. Še več, mogoča je neposredna in stalna povezljivost IPv6-naprave s katero koli drugo IPv6-napravo in njena mobilnost. IPv6 je de facto standardni protokol rastočega interneta in temelj za nove storitve.
Moj mikro November December 2012 | Matjaž Straus Istenič, Arnes | Jan Žorž, Zavod Go6 |
