Letos je računalniška industrija dosegla pomemben mejnik – vsak dan se proda že več kot milijon PC-jev. Zdrava je tudi rast, ki jo večina analitičnih družb ocenjuje na 18 % na letni ravni, podobno pa naj bi bila tudi prihodnje leto. Računalniki postajajo vse bolj prilagodljivi in osebni – kar je osnova za spremembo filozofije z enega računalnika na gospodinjstvo na enega računalnika na osebo…
Močna rast je tudi na področju pametnih naprav – tabličnih računalnikov, pametnih telefonov, uporabo pametnih informativno-zabavnih sistemov v vozilih, pametnih televizorjev… Trend kaže da se nabor naprav širi, vse pa omogočajo komuniciranje in so povezane z okolico.
Intel zato kot največji izziv prihodnjih let vidi neovirano in preprosto komunikacijo ter povezljivost med napravami, medsebojni prenos podatkov in deljenje medijskih vsebin med različnimi tipi teh naprav.
INTEL SE SPREMINJA
!
Otvoritveni govor Intelovegaa šefa Paula Otellinija je bil letos za spoznanje mirnejši od preteklih let. Skeptiki so nastop, ki je bil prvič v zadnjih desetih letih manj kot spektakularen, označili tak zaradi pomanjkanja spektakularnih vsebin; a dejstvo je, da se je Intel začel odmikati od »le« čipov in tranzistorjev, kar pomeni, da je bil govor tudi o podjetju bolj nepoznanih konceptih.
Otellini je v srednjeročnih načrtih družbe največ pozornosti namenil transformaciji družbe, kar so že delno storili z nakupom McAffeeja. Intel se namreč podaja v sektor rešitev, storitev in programske opreme. Ena izmed poslovnih prednosti Intelovih računalnikov je preprosto upravljanje prek funkcije vPro. Izvedeli smo, da ima McAffee vrsto izdelkov in patentov, ki gradijo na tej funkciji, zato je, vse kaže, še toliko zanimivejši. Intelov kratkoročni načrt je prek funkcije vPro ponuditi varnostne funkcije b celotni paleti izdelkov in rešitev.
Programska plat Intela se je okrepila z vzpostavitvijo spletne trgovine z aplikacijami AppUp. Intel namreč svoji procesorski liniji Atom, ki je namenjena manjšim računalnikom, tabličnim računalnikom in vgradnji v naprave, posveča posebno pozornost in okoli nje ustvarja ekosistem. V tej luči je veliko jasnejša tudi odločitev za lasten operacijski sistem MeeGo (ta temelji na odprti platformi, zasnovani na Linuxu). Vse aplikacije, ki so na voljo za prenosnike Atom (na platformi Windows in/ali MeeGo), so na voljo v spletni »trgovini« App Up. Gre pravzaprav za spletišče, in ne toliko trgovino, saj je večina aplikacij in iger ta hip še brezplačna, ima pa še eno zelo pomembno konkurenčno prednost: Try&Buy – pred nakupom lahko prav vsako aplikacijo ali igro, tudi tisto le komercialno, 24 ur brezplačno preizkušamo. Hkrati je Intel s partnerji pokazal kar nekaj novosti, ki bodo olajšale razvijanje aplikacij in iger za platformo Atom.
Izpostavil je tudi evolucijo pametnega, kjer procesor vidijo kot del pametne platforme tako v avtomobilih, potrošniških napravah, telefonih, televizorjih in sploh povsod. Veliko si obetajo od storitve Google TV in Otellini prav v pametni televiziji vidi največ možnosti za najhitrejši prodor na trg. Tudi nad prodorom v svet mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov Intel ni obupal, in še vedno zelo zavzeto razvija procesorje in namenske procesorje za ta segment trga. A vse kaže, da bo za dokončno konkurenčnost potreben prehod na 22 nm proces izdelave, saj so trenutni sistemi na siliciju predragi in nekonkurenčni ARM-ovi platformi.
Da Intel močno verjame v to, kar govori, priča tudi zgodba o komuniciranju med napravami, ki ga Intel vidi vse več. Intel že gradi svojo moč tudi na tem področju − pred nekaj tedni je kupil brezžični oddelek Infineona (razvoj LTE in 3G-radiev), kupili pa so oddelek kabelskih modemov Texas Instruments (kar bo omogočilo vizijo pametne TV). Hkrati še vedno močno stojijo tudi za WiMaxom – ta bo do konca tega leta pokrival že 800 milijonov ljudi.
NOVI PROCESORJI KONEC LETA
Seveda se je večji del vsebin konference vrtel okoli nove mikroarhitekture Sandy Bridge – druge generacije procesorjev Intel Core. Ta bo proizvedena v 32 nm, in tu se je Intel potrudil prepričati nas, da gre vse po načrtih. In res, delujoče primerke čipov videvamo že nekaj mesecev, množična proizvodnja je že stekla in procesorji bodo množično začeli prihajati na trg še pred novoletno nakupovalno sezono. Čeprav Intel še skriva podrobnost, kot so delovne frekvence ter količine predpomnilnikov, nam je uspelo izvedeti, da bo največja sprememba v delovanju načina Turbo.
Ta v aktualni generaciji dviga le hitrost enega jedra, po novem to ne bo več omejitev, saj bo lahko procesor glede na ocenjeno delo/breme do višin (višje kot v obstoječem Turbo) nagnal kar vsa jedra ter pri tem celo presegel največjo mejo TDP. Vgrajeni algoritmi namreč spremljajo tudi temperaturo procesorja. Ker je procesor pri privzetih hitrostih dokaj hladen, ima kar nekaj zaloge, preden bi bilo treba hitrost nižati zavoljo previsoke porabe ali pregrevanja. Poleg tega Turbo zdaj deluje tako nad jedri procesorja kot nad grafičnim jedrom. Sandy Bridge je zasnovan za hiter odziv. Navadno uporabnik pohitritev grafike potrebuje takrat, ko procesor ni obremenjen do konca – in obratno. Zato gredo lahko vsa jedra v Turbo.
V enem monolitnem jedru Sandy Bridge bo vgrajena tudi nova generacija Intelovega grafičnega krmilnika, ki bo več kot dvakrat močnejši od predhodnika – in po Intelovih besedah dovolj zmogljiv za aktualne igre DirectX 10. Glede na grafiko izpred treh let je kar 24-krat močnejša, po neuradnih testih pa jo primerjajo tudi z diskretnimi grafičnimi karticami vstopnega razreda (do 50 evrov) – torej Radeon 5450 in Nvidia 240. Otellini je z grenkim priokusom sicer razložil, da nedavna avantura v svet diskretne grafike, ki so jo napovedovali pod kodnim imenom Larrabee, sicer ni uspela, in da se v vode samostojnih grafičnih kartic ne bodo spuščali, da pa so iz tega dobili visokozmogljiv paralelni modul, ki bo v letu 2012 na voljo za strežniška okolja.
Dejstvo je, da bo procesor zahteval nov vmesnik – LGA 1155. Tako odpade združljivost z obstoječimi matičnimi ploščami LGA 1156. Procesor bo imel vgrajen le dvokanalni krmilnik. A arhitektura procesorja je zelo modularna, tako da bomo verjetno v pomladanskem času videli tudi močnejšo različico, namenjeno najzahtevnejšim uporabnikom – verjetno na vmesniku LGA 1366.
V Sandy Bridge so vgrajeni tudi novi ukazi. Med njimi je velik poudarek na procesiranju medijskih vsebin. Pospešitve so precej očitne, odvisno od primera pa prinašajo tudi 2-kratne pospešitve, zlasti v aplikacijah, ki uporabljajo matematične operacije s plavajočo vejico. Sandy Bridge je dovolj sposoben, da v realnem času analizira kar 8 video tokov polne HD-loćljivosti 1080p, kar so do zdaj zmogli le namenski procesorji DSP.
A novosti ne bomo deležni le na namizju,tudi novi strežniški procesorji Westmere bodo z 10 jedri in omogočenim hipernitnostjo bistveno zmogljivejši. Zmožni so procesirati kar 20 niti sočasno. Procesorji bodo združljivi z obstoječimi vmesniki. Glavna novost pa je kar za 2-krat povečana pomnilniška prepustnost, kar je zlasti pomembno za velika procesna okolja, kjer je podatkov ogromno.
Zanimiva je bila novica, da so proizvajalci omrežne opreme že pričeli s selitvijo aktivne opreme, kot so usmerjevalniki in stikala, na platformo Sandy Bridge. To se dogaja tako v podatkovnih centrih kot v omrežni opremi proizvajalcev Cisco, EMC in ZTE …
Vsemu navkljub Intelu ni uspelo pojasniti, zakaj prvič v svoji zgodovini novo mikroarhitekturo splavlja v obliki množično prodajanih procesorjev in procesorjev za prenosnike (doslej je bil vedno najprej predstavljen najmočnejši model procesorja za 999 USD, drugi počasnejši so sledili v nadaljnjih mesecih). A večkrat smo lahko iz konteksta in namigovanj ugotovili, da Intel pripravlja tudi močno različico procesorja Sandy Bridge. Ta bo imela kar štirikanalni krmilnik za pomnilnik in bo zmožna naslavljati do 32 GB pomnilnika.
NOVOSTI
Procesorji z 22 nm tehnologijonapredujejo dobro, proizvodni proces je zdrav in izdelke lahko pričakujemo v drugi polovici 2011.
Intel ni želel potrditi, ali bo v novi generaciji veznih naborov vgrajena tudi podpora vmesniku USB 3.0. A odgovor smo našli med proizvajalci matičnih plošč, kjer so nam brez dlake na jeziku povedali, da tudi nova generacija Intelovih matičnih plošč oziroma veznih naborov P67 krmilnika USB 3 nima vgrajenega v sam vezni nabor, a da uporablja zunanji čip tretjega proizvajalca. Take bodo tudi druge plošče, temelječe na vmesniku LGA1155.
Smo pa videli zelo lepo delujočo demonstracijo nosilca Light Peak s podporo več protokolom (verjetno USB, SATA, PCI Express), ki je deloval prek optičnega kabla s hitrostjo 10 Gt/s in kar bomo že v 2011 videli tudi na trgu.
Intel napoveduje da bo šla interakcija z računalniki in napravami v smer naravne komunikacije, torej takokot komuniciramo z ljudmi – z govorom, s telesno govorico … To omogočajo nove platforme z bistveno višjo procesno močjo ter drastičen padec cen 3D- kamer (pred dvema letoma so bile 10.000 dolarjev, danes so na voljo že za 150 dolarjev). Procesorje Sandy Bridge sestavlja več kot milijarda tranzistorjev, in Intel napoveduje, da bosta v 10 −12 letih številki tranzistorjev v procesorju in število nevronov v človeških možganih (100 milijard) praktično izenačeni.
Vse več je tudi uporabnikov brezžičnega prenosa slike WiDi, ki pri novejših Intelovih prenosnikih z integrirano grafiko omogoča prenos slike na televizor (z dokupom sprejemniške napravice za televizor). Tehnologija se iz prenosnikov s procesorji Intel Core počasi seli tudi na nettope in netbooke ter v svet Atomov. Atomi so zaživeli in se pojavljajo v različnih zanimivih napravah, recimo na tekaški stezi, motorju in LCD oglasnih deskah…
POVSOD ATOMI
Na IDF-u so oznanili tudi novo serijo Atomov – serija E je namenjena vgradnim (embedded) napravam. Kar zadeva Atome v mobilnih pametnih telefonih, bomo morali počakati še nekaj časa, saj je v začetku leta predstavljen Z6xx še vedno prevelik in preveč potraten. Intel pripravlja nove, zmogljivejše in manj potratne procesorje (Medfield), napovedal pa je tudi nekaj zmag med proizvajalci pametnimi mobilnimi telefoni, ki bodo prišli na trg v 2011 in bodo temeljili na Intelovih platformah.
Intel je predstavil tudi nov model za potrošniške medijske naprave – Atom CE4200 Groveland (naslednik CE4100 iz 2009 in CE3100 iz 2008). Kar štirje OEM-i so že napovedali nove naprave. temelječe na CE4200 . Čip odlično podpira tudi kabelsko TV. Temelji na 45 nm procesu, vgrajen ima kodirnik h.264, integrirano upravljanje z energijo. Podpira več transportnih tokov, kar omogoča sprejem in kodiranje videa, ki ga lahko nato gledamo na več napravah znotraj doma.
Med drugimi prihajajočimi Atomi velja izpostaviti Oak Trail za mobilni trg, ki bo namenjen novi generaciji tabličnih računalnikov in bo podpiral več operacijskih sistemov, manjše naprave, veliko daljšo avtonomijo, bogato medijsko izkušnjo, z njim pa bo tekoče deloval tudi Windows 7. Pozneje letos bo na trg prišel tudi Tunnel Creek, prvi Atom SoC, ki rešuje težave glede fragmentacije komponent zaradi različnih potreb. Tunnel Creek bo namreč omogočal fleksibilno izbiro I/O-komponente, kjer ponuja več deset možnosti. Vgrajene bo imel PCIe in pomnilniški krmilnik ter grafiko in video. Še korak naprej je E600 združen s programirljivim vezjem, imenovanom Stellarton, na trg pa pride v prvi polovici 2011
Skratka, z začetkom drugega leta lahko Atome pričakujemo tudi vgrajene v tiskalnike, digitalne kamere, sprejemnike IPTV, STB, osebne videorekorderje PVR, telefone in druge naprave, kot so navigacijski in medijski sistemi v avtomobilih …
PRIHODNOST
Dolgoročna Intelova strategija, ki jo je predstavil Justin Rattner, vodja Intelovih laboratorijev pa se vrti okoli (res) pametnih naprav, zmožnih kontekstnega procesiranja – torej zavedanja okolice, uporabnika in konteksta. Jedro novih naprav bo nabor senzorjev ter kontekstno procesiranje, ki bo združevalo trde in mehke čute (strojno opremo, recimo senzorje, kot so 3D-prostorski merilnik pospeška, mikrofon, GPS, telefon, in programsko opremo kot »mehke čute«, na primer koledar iz Outlooka, Twitter, Facebook, zapiski ljudi, s katerimi trenutno smo). Ideja je imeti čim več senzorjev in čim več kombinacij, saj tako bistveno povečajo zanesljivost, kakor pa če se bi zanašali na en sam senzor ali vir. Vsak senzor oziroma vir ima tudi podatek o zasebnosti/tajnosti/varnostni ravni. S tem mehanizmom uporabniku omogočajo, da izbere, katere podatke sploh želi deliti z drugimi napravami ali ljudmi ter kdaj naj bodo podatki uničeni. Take naprave, osebni pomočniki bodo začeli prihajati na trg čez nekaj let, vsekakor pa se bo njihova uporabnost povečevala s časom uporabe.
Moj mikro, oktober 2010 | Jaka Mele
