Na sejmu se predstavljajo tovarne elektronike, ki večinoma prihajajo iz Kitajske. Nekaj malega je tudi indijskih, avstralskih, tajvanskih, ameriških itd. Večina pa jih prihaja prav iz Hongkonga oziroma bližnjega Shenzhena. Sejem ponuja lep pogled na to, kaj se dogaja in kaj se v prihodnosti obeta v teh krajih, od koder pravzaprav pride skorajda vsa sodobna elektronika. Kitajci so se počasi naučili ne samo kopirati, ampak stvari tudi izboljšati. Presenetljiva je raven kvalitete, prikazana na sejmu. Plastika ni več samo cenena, napravam se tudi pridružujejo aluminijasti detajli in marsikatero napravico je prav veselje držati v rokah. Od vseh nekaj več kot 3000 razstavljavcev je bilo morda le pet svetovno znanih blagovnih znamk, vse ostalo pa je popolnoma neznano, kar je pravzaprav kar težko verjeti, da imajo toliko tovarn okrog Hongkonga. Zanje so tovarne s 500 zaposlenimi pravzaprav tovarnice, ponosni postanejo šele, ko ima tovarna več kot 2000 zaposlenih.

V Hongkongu tablice in telefone uporabljajo pravzaprav vseskozi: na ulici, na vlaku, na avtobusu, med kosilom itd. Tako da ni presenetljivo, da se okrog teh naprav vrti celoten sejem. Videti je, kot da bi skoraj vsaka tovarna proizvajala tablice, čeprav so si vse med seboj zelo podobne, večinoma pa so kar enake. Seveda, imajo nekakšen kitajski patent, ki ga dobijo vse tovarne, ki so le pripravljene na izdelavo. In tako ni bilo nič čudnega, če se je zgodilo, da je njihova zaposlena tablico komajda znala vključiti. Seveda pa so bile stojnice tudi zelo različne. Tiste večje in bolj resne tovarne so imele množico zaposlenih, ki so hitro priskočili k vsakomur, ki je vsaj z delčkom očesa pogledal njihove izdelke. V tem času, ko te je nekdo malo zamotil, pa se je že sprostil eden od pravih prodajalcev, s katerim si se lahko marsikaj pogovoril. Minimalna naročila so kar praviloma petsto ali tisoč kosov, čeprav se da o tem seveda vedno pogajati. Cene pa seveda primerno nizke. Jasno, za takšno količino.

Nekateri razstavljavci so bili seveda tudi v posmeh samim sebi, bodisi z izdelkom bodisi s samo predstavitvijo. Nekdo, ki prodaja tablice, si ne more privoščiti, da nima na sejmu nobene, ki bi jo lahko prijel v roke, ampak lahko opazuješ le plakate. Kar nekaj razstavljavcev pa sem videl, ki so imeli že davno preživete izdelke, in videti je, kot da jih še vedno razvijajo: gramofoni, kasetofoni, žepni računalniki itd.

Veliko primerov je, ko razstavljajo nekakšen napol narejen model, večina pa v naslednjem mesecu obljublja, da bo polno delujoč in na voljo kupcem. Tako sem v roki držal prenekateri telefon, ki mu zaslon na dotik ni delal, ali pa tablico, ki je imela še staro verzijo Android 2.3.

Zavedajo se, da nihče ne naroči velike pošiljke samo zato, ker je izdelek videl na sejmu. Prav vsi sprva naročijo manjšo pošiljko za testiranje. Zato so pripravljeni predstaviti mnogo nedelujočih stvari, pomembno je, da pokažejo, kaj se pripravlja v njihovi tovarni. Kar nekaj izdelkov se je pojavljalo pri mnogih proizvajalcih. Zelo priljubljeni so očitno tudi zvočniki za mobilne naprave, bodisi Bluetooth ali žični. Mnogi med njimi so vibracijski zvočniki, kar pomeni, da na polno zazvenijo šele, ko jih postavite na pravo podlago.

Med zelo pogostimi izdelki so tudi slušalke in razni osvežilci prostora, nemogoče pa je tudi spregledati rezervne polnilce baterij, ki so večinoma videti kot telefoni brez zaslona. Zelo veliko je tudi ovitkov za mobilne naprave in solarnih polnilcev. Mnogo upov polagajo tudi na nepremočljive ovitke, da boste svojo napravico lahko vzeli, recimo, tudi pod prho. V Hongkongu, verjamem, jim prodaja vsekakor dobro teče. Kot kaže, pa se zabavna elektronika pospešeno seli v avtomobile. Mogoče je dobiti že pripravljene module za določene modele avtomobilov, ki so pravzaprav računalniki v malem. Z enostavno zamenjavo obstoječega radia pridobite večinoma androidno napravo, ki vam bo ponujala gledanje filmov, poslušanje glasbe, navigacijo in internet. Tudi mobilne naprave, vdelane v avtomobilski vzglavnik, so očitno vroče prihajajoče blago. Še zlasti so obetavne naprave, ki se po uporabi lahko diskretno skrijejo, da ne boste takoj postali tarča vlomilcev.

Sejem je v prvi vrsti namenjen trgovanju, zato se vse vrti okoli tega. Na Kitajskem te najprej povprašajo po vizitki, potem se začnejo pogovori. Sprva o izdelku, pozneje o ceni. So pa tokrat prvič uvedli tudi »Small Order Zone«, kjer lahko naročiš izdelke v manjši količini. Seveda nihče ne pričakuje, da boš po videnem na sejmu kar naročil veliko količino, zato so mnogi pripravljeni poslati tudi nekaj vzorcev.

»Hall of Fame« je vsaj po imenu obljubljal nekaj več, moram pa reči, da sem bil zelo razočaran, saj so pravzaprav ponujali veliko manj stvari kot tisti, ki so bili navadni udeleženci. Razstavni prostori so bili seveda večji in večinoma lepše urejeni, marsikateri izdelki pa so bili precej pod mejo neke sprejemljive kvalitete. Prav tem v »Hall of Fame« se je najpogosteje zgodilo, da prodajalci niso imeli pojma o izdelku, da so zelo slabo govorili angleško in da so imeli nedelujoče naprave.

Vsekakor je sejem več kot vreden obiska, čeprav je malce daleč. Stiki, ki jih navežete na takšen način, pa so vredni precej več kot stiki prek elektronske pošte.

Moj mikro, maj 2012 | Matjaž Gerčar